Začenjajo se pogajanja med Združenimi državami, Kanado in Mehiko o prenovitvi sporazuma NAFTA. Združene države si prizadevajo za več sprememb, na primer zvišati odstotek dela izvoženih avtomobilov, ki morajo biti proizvedeni v ZDA. Dalje si Washington prizadeva odpraviti tako imenovano poglavje 19, ki v primeru nedovoljenih subvencij ali dumpinga predvideva meddržavni panel, ki odloča o posledicah. Dalje si ZDA prizadevajo odpraviti prepreke do brezcarinskega izvoza ameriških kmetijskih produktov, na primer omejitve Kanade na uvoz mlečnih izdelkov. Prav tako je govora o spremembi tako imenovanega ISDS, torej mehanizma o reševanju sporov med investitorji in državo. ZDA namreč menijo, da mehanizem spodbija suverenost njihove državne zakonodaje. V nasprotju s tem Kanada mehanizem želi ohraniti. Poleg tega pa si prizadeva za vključitev spoštovanja okoljskih strandardov v sporazum, tako da teh nobena država ne bi smela znižati, da bi pritegnila kapitalske investicije. Prav tako želi formalno zaščititi pravice domorodcev.

Kolumbijska vlada je uradno razlgasila konec vojne proti socialistični gverilski skupini FARC, potem ko se je zaključila zadnja faza oddaje njenega orožja Združenim narodom. Iz FARC-a so sporočili, da bo 27. avgusta potekal ustanovni kongres, na katerem se bo gverilska skupina spremenila v parlamentarno stranko, imenovano Alternativna revolucionarna sila Kolumbije. Do leta 2026 novi stranki po mirovnem sporazumu pripada 10 sedežev v zakonodajnem kongresu.

Brazilsko vrhovno sodišče bo danes odločalo o izteku zaščitenega statusa treh ozemelj staroselcev. Odločitev za iztek pravic staroselcev do ozemelj je prejšnji mesec podpisal predsednik Michel Temer skupaj s predlogom o odvzemu takšnih pravic za vsa ozemlja, na katerih staroselci niso prebivali pred 5. oktobrom 1988, torej pred vzpostavitvijo trenutne ustave. Pred letom 1988, v času konzervativne vojaške diktature, je namreč več tisoč staroselcev moralo prisilno zapustiti svoja ozemlja, ki jih je vlada namenila infrastrukturnim projektom in obdelovalnim površinam. Aktivisti in nasprotniki ukrepa menijo, da je ta protiustaven, saj je pravica staroselcev do zemlje zapisana v brazilski ustavi. Vendar so prav spori o zemljiščih povzročitelji največ nasilja nad staroselci. Pred mesecem dni so na primer prav zaradi ozemeljskega spora pleme Gamela napadli s puškami in mačetami oboroženi ljudje. Zagovorniki ukrepa pa trdijo, da gre za zaščito malih kmetov, ki si lahko že desetletja lastijo pravice do ozemelj, pa bi te vseeno morali zapustiti, če bi bila označena kot teritorij staroselcev. Temerjevi nasprotniki pa si njegovo potezo razlagajo kot zaščito interesov velikih zemljiških lastnikov v kongresu, ki prihaja dva tedna pred kongresnim glasovanjem o njegovi odstavitvi zaradi obtožb korupcije. Pred vrhovnim sodiščem je že napovedan protestni shod.

Alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika je s položaja razrešil premierja Abdelmadjida Tebbouneja, ki je postal premier po majskih parlamentarnih volitvah, na katerih je njegova stranka dobila večino. Namesto njega je po večinskem soglasju parlamenta za premierja imenoval Ahmeda Ouyahijo, dosedanjega direktorja predsedniškega urada in nekdanjega premierja. Spor med predsednikovimi svetovalci in sedaj že bivšim premierjem se je odkrito razvnel, potem ko se je slednji neuradno sestal s francoskim premierjem Édouardom Philippom. Vendar se za formalno kritiko sestanka skriva večja zamera. Tebboune je namreč od začetka mandata, katerega cilj je po njegovih besedah ‘ločiti oblast in denar’, uvajal ukrepe proti moči domače oligarhije, tudi z omejevanjem uvoza več izdelkov. To je sprožilo tako protestno pismo predsedniškega urada kot tudi nasprotovanje Foruma poslovnih vodij. Teden dni po njihovi protestni izjavi je bil Tebboune odstavljen. Poleg legitimnosti takšne menjave se postavlja tudi vprašanje, kdo je odločitev zanjo zares sprejel. 80-letni predsednik od infarkta izpred štirih let namreč živi v zdravstveni negi. Neuradni viri okrog Tebbouneja trdijo, da je predsedniško protestno pismo podpisal novi premier Ouyahia.

Kenijska vlada je zaustavila pregon dveh nevladnih organizacij, in sicer Kenya Human Rights Commission in Africa Centre for Open Governance, ki sta kritizirali potek volitev prejšnji teden. Vlada je organizaciji pozvala na sestanek, da bi dosegli dogovor. Predhodne grožnje vlade, da bo zaprla organizaciji, in racijo, ki so jo organi pregona sprožili v njunih prostorih, so obsodili tako Združeni narodi kot ostale nevladne organizacije. Na predsedniških volitvah 8. avgusta, ki so jih ostale mednarodne in domače organizacije sicer razglasile za dokaj svobodne in korektno izpeljane, je za milijon in pol glasov zmagal dosedanji predsednik Uhuru Kenyatta.

Saudova Arabija je napovedala odprtje mejnega prehoda Arar za transport dobrin na meji z Irakom, ki je bil po iraški invaziji v Kuvajt zaprt od leta 1990. Prehod so sicer smeli prečkati iraški romarji le enkrat letno v času hadža. Poleg tega sta se Saudova Arabija in Irak dogovorila o ustanovitvi skupne trgovinske komisije, o donaciji 10 milijonov dolarjev pomoči Saudove Arabije Iraku ter o preučitvi možnosti savdskih investicij v Irak.

Filipinski poslanci niso potrdili imenovanja ministrice za socialno varnost Judy Taguiwalo, potem ko je dobro leto izvajala svojo funkcijo. Po filipinski zakonodaji mora parlament namreč potrditi vse vladne ministre, Taguiwalo pa je že četrta letos v vladi predsednika Duterteja, ki so jo poslanci zavrnili. Taguiwalo, ki je članica Komunistične partije Filipinov, je Duterte postavil za ministrico, da bi pokazal pripravljenost na mirovna pogajanja s partijo. Vendar v zadnjem času pogajanja s komunisti ne potekajo po željah predsednika. Komunistična partija kritizira Dutertejevo vojno proti drogam, nasprotuje pa tudi razglašenim izrednim razmeram na južnem otoku Mindanao. Duterte je sicer izjavil, da se v odločitev parlamenta ni vtikal, čeprav ima njegova stranka v njem večino.

Enega ministra manj šteje tudi Tajvanska vlada. Odstopil je namreč minister za ekonomijo Lee Chih-kung, potem ko je zaradi napake generatorja na elektrarni slabih 7 milijonov gospodinjstev na otoku ostalo brez elektrike.

Če vas je v zadnjih dneh skrbelo zaradi zaostrovanja geopolitičnih napetosti, naj vas pomirimo. Dalai Lama vidi rešitev: pred kratkim je v intervjuju za časopis Kommersant predlagal, naj se Natov vrhovni štab preseli v Moskvo. To naj bi zmanjšalo nesporazume in napačne predstave Rusije. Očitno Rusija z njegovimi idejami sicer ni preveč zadovoljna: od leta 2004 mu namreč redno zavrača možnost vstopa v državo, za kar vsakič prejme tudi zahvalo Kitajske.