OFF Népszabadsága

OFF Népszabadsága

Aktualno-politična novica
10. 10. 2016 - 15.00
 / OFF

Po sobotnem napadu arabske koalicije pod vodstvom Savdske Arabije na pogrebno dvorano v Jemnu, ki je terjal 140 žrtev, več kot 500 pa jih je ranjenih, je vlada Združenih držav Amerike previdno pojasnila, da njena podpora Savdijcem ni povsem brezpogojna. Koalicija, ki napade nad hutijevskimi uporniki v Jemnu izvaja že od marca 2015, je napad sprva zanikala, včeraj pa napovedala preiskavo, ki jo bo izvedla s pomočjo ZDA. Po sobotnem napadu se je pred prostori Združenih narodov v glavnem mestu Sana v protest zbralo več tisoč ljudi. Nekdanji predsednik države Ali Abdullah Salih, zdaj zaveznik uporniškega gibanja Hutijev, je predstavnike oboroženih sil, varnostne organe in milice pozval k maščevanju. Medtem pa vzdušje v Jemnu ostaja napeto. Včeraj sta bila na jemenskem ozemlju, ki ga nadzirajo uporniški Hutiji, proti ameriškemu rušilcu v Rdečem morju iztreljena dva izstrelka, ki sta tarčo zgrešila. Hutijski uporniki so odgovornost za napad zanikali.

Od države s trajajočim državnim udarom, v državo, kjer je ta uspel. Brazilske oblasti so prek odločitve Komisije za biotehnično varnost odobrile uvoz gensko spremenjene koruze, ki jo proizvajata podjetji Monsanto in Sygenta, iz Združenih držav Amerike. Dovoljenje prihaja pod pretvezo zmanjšane domače proizvodnje koruze, ki naj bi se v zadnjih dveh letih zmanjšala za 16 milijonov ton, kar predstavlja skoraj 20 odstotkov produkta. Brazilija je sicer večji del izpada nadomestila z uvozom iz Argentine in Paragvaja. Novo odobrenemu uvozu sicer nasprotujejo brazilski kmetje, ki opozarjajo na neracionalno kmetijsko politiko.

V sosednji Argentini pa se je v provinci Santa Fe zbralo 70 tisoč aktivistk in aktivistov za ženske pravice. S protestnim shodom so opozorili na probleme, ki pestijo žensko populacijo v Latinski Ameriki, predvsem na visoko raven femicida in omejevanje svobode rojstev. S protestom se je začela konferenca Nacionalni ženski forum. Shod je obeležil tudi prvo obletnico feminističnega protesta v Mar del Plata, kjer je bilo več aktivistov in aktivist žrtev neonacističnega nasilja.

K novicam iz Vzhodnega bloka. Na Madžarskem je podjetje Mediaworks, lastnik levičarskega časopisa Népszabadság, ustavilo cirkulacijo omenjenega časnika. Gre za največjo levičarsko tiskovino v državi, ki jo je podjetje Mediaworks lani dokončno odkupilo od pravnih naslednikov ustanoviteljev Socialistične stranke. Ukinitev časopisa naj bi imela zgolj ekonomsko podlago, časopis naj bi namreč lastniku prinašal le izgube. Novinarji pa trdijo, da je ukinitev posledica političnih pritiskov desničarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, saj naj bi bil časopis trn v peti vladajočim strukturam. V podporo novinarjem in proti ukinitvi časopisa se je v Budimpešti zbralo okrog 2000 protestnikov. (Tukaj lahko prisluhnete intervjuju z novinarjem Andrásem Désijem)

Ukrajinska vojska je preložila dogovorjen umik, ki ga je sklenila s proruskimi separatisti v mestu Stanica Luganska. Uporniki naj bi s težkim topništvom obstreljevali ukrajinske pozicije in s tem kršili dogovor, ki so ga z Ukrajinci sklenili v septembru. Dogovor je vseboval postopni umik obeh strani v treh manjših mestih. Obe strani sta potrdili, da bosta v skladu z dogovorom nadaljevali z umikom v preostalih dveh mestih.

Na sobotnih volitvah v Gruziji je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje. Medtem ko so zveza NATO, Svet Evrope in evropski parlament volitve označili kot dobro izvedene, je največja opozicijska stranka Združeno narodno gibanje pred prostori centralne volilne komisije pripravila protestni shod. Vlado namreč obtožujejo volilnih prevar. Razliko med tokratnimi volitvami in volitvami pred štirimi leti pojasni Bakar Berekašvili iz Univerze v Tbilisiju:

Izjava.

Več o Gruzijskih volitvah in tamkajšnjem dogajanju pa v Offsajdu ob 17h.

Na včerajšnjih českih regionalnih volitvah je največ glasov prejela liberalno-populistična stranka ANO. Drugo mesto je zasedla Socialdemokratska stranka, sledila pa ji je Ljudska stranka. Socialdemokratska stranka, na čelu katere je Bohuslava Sobotke, je doslej vladala v enajstih regijah, na trenutnih volitvah pa je večinsko podporo prejela le v dveh.  

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov mora po odločitvi Okrožnega sodiča v Ljubljani Nadškofiji Ljubljana izplačati za 16 milijona evrov odškodnine zaradi dolgotrajnega vračanja 20 tisočih hektarjev denacionaliziranega gozda. Sklad je del odškodnine v velikosti 5 milijonov evrov že poravnal, na višino preostalega zneska pa so se pritožili. Opozorili so, da zahtevan znesek presega njihovo plačilno moč in jih bo morala v primeru določitev novih večjih odškodnin kot ustanoviteljica poravnati država. Več o preostalih odškodninah pojasni direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko.

Izjava.

Off je pripravil vajenec Žiga

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

it is a trap. this fama about Germany and Alternative for Deutchland rising - there is something rotten inside. check this out - Ghost stories (making peace with the dead in Germany)by B.Bilger - THE NEW YORKER, Sept.12 - page 56.
Germany has very deep trauma that is put in the unconscious collective memory of Hitler's violence. Germans are very reserved and closed, they suffer inside, they have never been able to talk about what has happened to them - LOOK
''in the occupations that followed, as many as 2 million women and children were raped and suicide and abortion rates surged. Germans now suffer post-traumatic stress.... () .... many KriegsKinder avoid change and hold tight to their security''
SOMEONE IS PLAYING NASTY GAMES*

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.