OFF na volitve

OFF na volitve

Aktualno-politična novica
23. 12. 2019 - 15.00
 / OFF

Na Hrvaškem je končan prvi krog predsedniških volitev. Čeprav je po predvolilnih anketah prepričljivo vodila HDZ-jeva Kolinda Grabar - Kitarović, je presenetljivo zmagovalec nekdanji premier, kandidat socialdemokratov Zoran Milanović, ki je dobil nekaj več kot 29 odstotkov glasov. Sedanja predsednica Grabar - Kitarović je prejela slabih 27 odstotkov glasov, z nekaj več kot 24 odstotki je na tretjem mestu pristal neodvisni kandidat. Drugi krog volitev, ki bo 5. januarja, tako prinaša dvoboj Milanovića in Kitarović za glasove volivcev Škora. Čeprav v taboru trenutne predsednice pričakujejo glasove volivcev Škora, pa novinar časnika Novosti Goran Borković meni, da prehod volivcev Škora h kandidatki HDZ-ja ni samoumeven.

Izjava

Volitve v Afganistanu pa so bile odločilne že v prvem krogu. Po preliminarnih rezultatih letošnjih predsedniških volitev v Afganistanu stolček pripada Ašrafu Ganiju. S 50,6 odstotka vseh glasov si je zdajšnji predsednik Gani zagotovil večino, a to še ne pomeni novega mandata. Na izid volitev se je namreč možno pritožiti, kar drugouvrščeni dosedanji izvršni vodja Abdulah Abdulah, čigar funkcija je podobna predsedniku vlade, tudi namerava. Rezultati naj bi bili objavljeni že pred dobrim mesecem, a je volilna komisija zaradi napak v sistemu štetje zavlekla. To potezo tekmec Abdulah označuje za goljufijo, namenjeno dodajanju glasov Ganiju. Udeležba na volitvah je bila izjemno nizka, saj je od 9,7 milijona volilnih upravičencev svoj glas oddalo le 1,8 milijona ljudi ali 19 odstotkov vseh volivcev. Glavni razlogi za nizko udeležbo so bile obtožbe o poneverbah in nepravilnostih na volitvah ter nezaupanje demokratičnemu procesu, predvsem pa varnostna situacija v državi. Na dan volitev je bilo po poročanju Združenih narodov ubitih več kot 80 ljudi. Situacija spominja na razmere po volitvah leta 2014, ko sta se v drugem krogu pomerila Gani in Abdulah ter drug drugega obtoževala goljufij. Takrat rezultati niso bili objavljeni, saj se je pod vodstvom Združenih držav rešil spor z delitvijo moči v državi med obema kandidatoma. Ganijevi predstavniki so že sporočili da na takšno rešitev tokrat ne bodo pristali.

Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča - v nadaljevanju ICC - Fatou Bensouda  je v petek oznanila namero preiskovanja vojnih zločinov Izraela na področju Palestine v Gazi, na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Vlogo so vložile palestinske oblasti že leta 2015. Tožilci zdaj verjamejo, da so se vojni zločini zares zgodili ali pa se dogajajo. Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je o sodišču izjavil: “Luč resnice gori in premagali vas bomo, kot smo premagali druge antisemite v zgodovini. To, kar je naredil ICC, je jasen antisemitizem in ne bomo ga prenašali s sklonjeno glavo.” Vlada trdi, da ICC nima pristojnosti nad Izraelom, saj ta ni podpisal Rimskega statuta. Hkrati tudi ne priznava palestinskega pristopa k Rimskemu statutu, saj ni suverena država in tako ne more sodelovati v mednarodnih organizacijah. Bensouda je zato ICC prosila za presojo o lastni sodni oblasti. Če bo odobrena, bi lahko bili obtoženi tako pripadniki izraelskih obrambnih sil kot tudi člani palestinske organizacije Hamas. 

V soboto je kubanski parlament po 43 letih za predsednika vlade imenoval Manuela Marrera, ki je do sedaj služil kot minister za turizem. Funkcijo predsednika vlade je leta 1976 ukinil Fidel Castro, njeno ponovno vzpostavitev pa je predvidevala nova kubanska ustava, ki je bila februarja letos sprejeta z referendumom. Predsednik vlade bo vodil vsakodnevne dejavnosti vlade, pri delu pa odgovarjal predsedniku države Miguelu Diazu-Canelu. Vloga predsednika vlade naj bi bila zgolj administrativna in ne predstavlja resnične spremembe v vodenju države. 

Francosko-afriška naveza v mandatu predsednika Françoisa Hollanda
 / 12. 10. 2016
Države Zahodne Afrike so s Francijo dosegle dogovor, da se zahodnoafriška denarna valuta preimenuje iz franka CFA v “ECO”. Poleg tega bi se naj zmanjšala odvisnost monetarnega sistema med regijo in Parizom. “ECO” bo sicer še vedno vezan na evro, vendar državam ne bo treba imeti polovice denarnih rezerv v Franciji, kot je bilo do sedaj. Prav tako so z dogovorom določili tudi, da v odboru, ki bdi nad valuto, ne bo več francoskega predstavnika. Omenjene spremembe bodo vzpostavljene v Nigru, Beninu, Togu, Slonokoščeni obali, Senegalu, Burkina Fasu, Gvineji Bissau in Maliju. V državah zahodne Afrike so že dolgo obstajale težnje po vzpostavitvi lastne valute, s katero bi spodbudili regionalno trgovino in investicije. Odnosi med Francijo in afriško regijo kažejo na ostanek kolonializma, saj je Francija s frankom CFA ohranjala nadzor nad svojimi nekdanjimi kolonijami. Dogovorjene spremembe bi lahko pomenile korak k večji neodvisnosti držav, a mnogi trdijo, da bodo povzročile nestabilnost valute.  

Sodišče v Saudovi Arabiji je na smrt obsodilo pet ljudi, obtoženih umora novinarja Džamala Hašodžija. Do saudskih oblasti kritični novinar je bil umorjen lani v saudskem konzulatu v Carigradu. Sodišče je ugotovilo, da je šlo za neodobreno operacijo, kar je ves čas trdil tudi saudski prestolonaslednik Mohamed bin Salman, ki ga je mednarodna javnost od vsega začetka povezovala z umorom. Princ sam zatrjuje, da o operaciji ni vedel ničesar, čeprav so bili vanjo vključeni uradniki. Od skupno enajstih obtoženih so bili še trije obsojeni na daljše zaporne kazni, dva višja predstavnika oblasti, med drugim tudi svetovalec saudskega princa, pa sta bila oproščena obtožb.

Off so pripravili Lucija, Ajda in Ožbej, metoriral je Gal.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.