Rešitve za namestitev migrantov dan po požaru, ki je v Morii uničil migrantski center, še ni. Čeprav je grški minister za migracije Notis Mitarakis ob obisku otoka napovedal, da bodo 13 tisoč migrantov, ki so poprej prebivali v centru, postavljenem za tri tisoč ljudi, namestili na ladjah in v šotorih na Lezbosu, so bili migranti primorani noč preživeti na prostem brez vode in hrane ter strehe nad glavo. Ponoči je zagorelo še v nekaterih delih centra, ki niso pogoreli prej, tako da je center praktično povsem uničen. Oblasti vodijo preiskavo požara, lokalni mediji pa so v svojih poročanjih namigovali, da so požar podtaknili migranti v protest proti strogim omejitvam gibanja, ki so v veljavo stopile, potem ko so prejšnji teden v centru odkrili prvo okužbo z novim koronavirusom. Grška vlada je na otok poslala dodatne policijske enote za obvladovanje množic. Oblasti odraslim migrantom namreč ne dovolijo zapustiti otoka, na celino so odpeljali le okoli 400 otrok brez spremstva. Nevzdržne razmere se bodo nadaljevale tudi po prihodu obljubljenih ladij, saj te, tako kot center, ne bodo nudile dovoljšnjih namestitvenih kapacitet in osnovnih življenjskih pogojev.

Srbski obrambni minister Aleksandar Vulin je sporočil, da srbska vojska ne bo sodelovala na skupnih vojaških vajah Slovansko bratstvo z Belorusijo in Rusijo, ki bi se morale odviti v Belorusiji v drugi polovici tega meseca. Obenem je Srbija za pol leta odpovedala oziroma prekinila vse vojaške vaje in druge vojaške aktivnosti v mednarodnem okolju, pri katerih sodeluje srbska vojska. Vulin je kot razlog za odločitev navedel pritisk Evropske unije na politiko in narod v Srbiji in na Kosovu, češ da je Srbija vojaško nevtralna država in kandidatka za vstop v evropsko povezavo, česar noče ogroziti. Vojaške vaje Slovansko bratstvo, ki bodo potekale v bližini mesta Brest ob meji s Poljsko, letos dobivajo še poseben pomen, saj želi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, proti kateremu po avgustovskih volitvah potekajo največji protesti v zgodovini države, dokazati, da je še vedno v sedlu oblasti.

Združene države Amerike so več kot tisoč kitajskim študentom in raziskovalcem preklicale vizume, zaradi česar se ti jeseni ne bodo mogli vrniti na študij. Vršilec dolžnosti ministra za domovinsko varnost Chad Wolf je dejal, da so vizume preklicali zaradi povezav študentov in raziskovalcev s kitajsko vojsko, tiskovna predstavnica ministrstva pa je zatrdila, da bodo v ZDA še naprej lahko študirali tisti, ki ne bodo pripomogli k vojaškim ciljem kitajske komunistične partije. Na ukrep so se odzvali s kitajskega zunanjega ministrstva, pri katerem so ga označili za rasno diskriminacijo in kršitev človekovih pravic. Sprejeli so tudi povračilne ukrepe - tako so ameriški študenti na Kitajskem že prejeli obvestilo o preklicu vizuma oziroma potrebi po ponovni zaprositvi zanj, če bodo želeli potovati v Združene države Amerike. Predsednik ZDA Donald Trump je sicer že julija govoril o ukrepih proti tujim študentom, takrat v luči zajezitve širjenja novega koronavirusa, ko je želel preklicati oziroma onemogočiti podaljšanje vizumov za vse tuje študente. Po vloženi tožbi Tehnološkega inštituta Massachusetts in univerze Harvard so ukrep omejili le na kitajske študente, ki sicer predstavljajo večino tujih študentov v ZDA. Tam naj bi jih študiralo okoli 370 tisoč, njihove štipendije pa so pomemben vir dohodkov za nekatere ameriške univerze.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je pritrdilo Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije in pravnomočno dosodilo, da jim med nočnim delom pripada 50 odstotkov višje nadomestilo za prehrano. Sindikat je delodajalce leta 2015 pozval k obračunavanju in izplačevanju višjega nadomestila med nočnim delom, ki gasilcem pripada po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, vendar so pri direktorjih gasilsko-reševalnih zavodov naleteli na gluha ušesa. Z dobljeno tožbo sedaj pričakujejo tudi izplačila za nazaj, vendar bodo, kot razlaga David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva, morali aktivni poklicni gasilci, teh je pri nas okoli 800, nadomestila od delodajalcev terjati sami.

Izjava

Pri sindikatu ocenjujejo, da je gasilec, ki je delo poklicno opravljal od leta 2006, dobil približno 2000 evrov premalo izplačanega nadomestila, a ta znesek naj bi delodajalci želeli izigrati s sklicevanjem na zastaralni rok.

Izjava

Parlamentarni odbor za obrambo je na 10. redni seji z 12 glasovi za in dvema proti s potrebno dvotretjinsko večino prisotnih podprl novelo zakona o obrambi. Novela zakona, za katero so poleg vladnih strank glasovali tudi v SNS, SD in SAB, proti pa so bili v Levici, med drugim ureja položaj vojakov po 45. letu, ko jim preneha vojaška dolžnost in več ne služijo v vojaški sestavi. Po novem bi bili ti vojaki razporejeni na drugo delovno mesto znotraj javnega sektorja, obdržali pa bi svoj plačilni razred. V primeru, da na novem delovnem mestu ne bi dobivali zadostnega plačila, pa bi jim razliko do prejšnje plače pokrilo Ministrstvo za obrambo. Kot opozarjajo v Levici in LMŠ, vlada s takim predlogom novele zakona ruši enotni plačni sistem in krši Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, kar je tudi stališče zakonodajno-pravne službe državnega zbora. 

Nadzorni svet Krke je na sredini konstitutivni seji imenoval novo vodstvo. Za predsednika nadzornega sveta je bil izvoljen dozdajšnji predsednik Jože Mermal, sicer tudi direktor družbe BTC, za namestnika predsednika pa Matej Lahovnik, vodja “pro-bono” “daš-dam” vladne posvetovalne skupine, ki ga je pred dvema mesecema v nadzorni svet Krke predlagal državni SDH. Drugi namestnik je postal predstavnik zaposlenih Franc Šašek. Krka je eno najuspešnejših slovenskih podjetij; v letu 2019 so zabeležili 270 milijonov evrov bilančnega dobička in izplačali za skoraj 134 milijonov evrov dividend.