Francija, Nemčija, Velika Britanija in EU so s strani iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja prejele nove pogoje za ohranitev iranskega jedrskega sporazuma. Od iranskega jedrskega sporazuma so v začetku meseca odstopile Združene države Amerike, v Teheranu pa od omenjenih podpisnic zahtevajo, naj ohranijo trgovanje z Iranom in zagotovijo, da bodo še naprej kljub ameriškim sankcijam kupovale iransko nafto. Če Evropa zahtev ne bo izpolnjevala, bo Teheran pričel bogatenje urana. Poleg postavitve zahtev je Ali Hamenej omenjene podpisnice obtožil molčanja ob ameriškem kršenju sporazuma. Hamenej od podpisnic sporazuma iz leta 2015, Francije, Nemčije, Velike Britanije in EU zahteva, da naj ne sprožijo pogajanj o iranskem raketnem programu, ki ga sporazum ne obsega.

ZDA so izgnale dva venezuelska diplomata, vršilca dolžnosti veleposlanika Venezuele v ZDA Carlosa Rona in namestnika generalnega konzula Venezuele v Houstonu. Diplomatoma so ZDA dale na voljo 48 ur za zapustitev države. Ameriško zunanje ministrstvo je izgon diplomatov sprejelo v skladu z devetim členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in 23. členom Dunajske konvencije o konzularnih odnosih. Izgon diplomatov so ZDA odredile kot odgovor na izgon dveh ameriških diplomatov iz Venezuele. Ta je v torek izgnala vršilca dolžnosti ameriškega veleposlanika Todda Robinsona in njegovega namestnika v Caracasu Briana Naranja.  Venezuela je izgnana diplomata obtožila vpletanja v notranje zadeve in vpletenosti v vojaško zaroto. Ponovno izvoljeni venezuelski predsednik Nicolas Maduro je izgon odredil po tem, ko so ZDA okrepile sankcije proti Venezueli.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je mandat za sestavo vlade podelil Giuseppeju Conteju. Conte je premierski kandidat desne Lige in populističnega Gibanja pet zvezd. Conteja sta stranki izbrali kot kompromis in ga za mandatarja določili že v ponedeljek, a je Conte odločitev  sprejel šele včeraj, saj so mu mediji očitali olepševanje življenjepisa in akademske kariere. Giuseppe Conte, sicer profesor prava, je v politiki novinec. Več o tem pa lahko izveste danes v OFFsajdu ob petih.

Kazahstanski parlament je sprejel odločitev, ki sedanjemu predsedniku države Nursultanu Nazarbajevu omogoča dosmrtno vodenje kazahstanskega sveta za varnost. Tudi v primeru, da se Nazarbarjev odloči, da ne bo več predsedoval Kazahstanu, bo ostal na vodstvenem položaju sveta za varnost. Delo kazahstanskega sveta za varnost je izdajanje priporočil, Nazarbar kot njegov vodja pa bo imel nadzor nad vsemi varnostnimi službami. Nazarbar je naziv voditelja naroda dobil leta 2010, kar pomeni, da je postal dosmrtni voditelj, ta položaj pa mu med ostalimi privilegiji daje dosmrtno imuniteto pred kazenskim pregonom. Aktualni mandat se mu bo iztekel leta 2020.

Češki predsednik Miloš Zeman ne želi potrditi imenovanja kandidata za zunanjega ministra Miroslava Pocheja. Poche, sicer član socialdemokratov, je trenutno evropski poslanec, ki je v preteklosti podpiral sprejem beguncev in zagovarjal kvote za njihovo premestitev. To je Zemanov glavni razlog proti imenovanju Pocheja, saj naj bi bilo njegovo delovanje znotraj evropskega parlamenta v nasprotju z zunanjo politiko Češke. Poleg tega je Poche na letošnjih predsedniških volitvah javno podprl Zemanovega nasprotnika Jirija Drahoša. V skladu s češkimi zakoni zunanjega ministra predlaga predsednik vlade. Potrditev ministra je v rokah predsednika države, ki posameznih ministrov ne more zavrniti, a hkrati nima časovnega roka za imenovanje ministrov.

Turška častnika, ki sta pribežala v Grčijo, po neuspelem državnem udaru julija 2016, sta pridobila status političnih beguncev. Na odločitev najvišjega upravnega grškega sodišča, ki je s svojo odločitvijo zavrnilo pritožbo grške vlade v tem primeru, se je odzvala tudi Turčija, ki je sosedo obtožila terorizma. Dvojica, ki je prejela status političnih beguncev, je del osmerice častnikov, ki so pribežali v Grčijo. Skrhane odnose med državama je marca dodatno poslabšala tudi aretacija dveh grških vojakov, ki ju je Turčija aretirala, ko sta prečkala mejo. Vojaka sta že dva meseca v zaporu, turški predsednik Tayyip Recep Erdogan pa je predlagal izmenjavo vojakov za turške častnike, kar so v Grčiji zavrnili.

Na hrvaškem otoku Vir občina družinam podeljuje največja nadomestila za novorojene otroke na Hrvaškem. Za prvega otroka družini podarijo 1500 evrov, za petega pa 24.000 evrov. Vrtec na Viru je brezplačen, načrtujejo tudi gradnjo novega vrtca, ki bo prav tako brezplačen. Iz občine poročajo, da so do sedaj nadomestilo za petega otroka izplačali trikrat. Prav tako na Viru učencem v osnovni šoli zagotavljajo brezplačne učbenike in pomoč pri nakupu ostalih šolskih potrebščin. Dijakom nudijo brezplačen prevoz, študentom pa štipendije.