OFF namišljenega terorizma

OFF namišljenega terorizma

Aktualno-politična novica
1. 12. 2016 - 15.00
 / OFF

Indijsko vrhovno sodišče je razsodilo, da morajo kinodvorane pred predvajanjem vsakega filma zavrteti državno himno. Ne le to, gledalci bodo morali v času predvajanja himne tudi vstati, vrata dvorane pa bodo morala biti zaprta, da zamudniki s svojim prihodom ne bi skrunili predvajanega državnega simbola.

Nadaljujemo z vprašljivo odločitvijo sodišča pri vzhodnih sosedih. Madžarsko sodišče je sirskega migranta obsodilo na 10 let zapora zaradi njegovega sodelovanja v izgredih, do katerih je prišlo pred enim letom na srbsko-madžarski meji. Sirec je bil obtožen dejanj terorizma in na podlagi teh tudi obsojen. Kot terorizem je tožilstvo označilo spodbujanje skupine migrantov k nasilju nad policisti, kot dokaz za to pa je predložilo fotografije, na katerih je dotični uporabljal megafon. Amnesty International opozarja, da je na več posnetkih jasno razvidno, da je Sirec megafon uporabljal, da bi pomiril tako begunce kot policiste. Sirec je sicer priznal, da je po stopnjevanju izgredov v policijo metal kamenje. Sodnik ni dovolil pričanja 20 prič obrambe, ignoriral pa je tudi dejstvo, da edina priča tožilstva ni bila sposobna z gotovostjo identificirati Sirca kot idejnega vodjo izgredov. Amnesty International je opozoril, da niti ilegalno prečkanje meje niti metanje kamenja v policiste ne more opravičiti obsodbe na deset let zapora na podlagi terorizma. Več o sojenju pove Kartik Raj z Amnesty International, ki se je udeležil sojenja na Madžarskem:

Izjava

Strah pred terorizmom krni pravno državo tudi na drugem koncu sveta. Avstralski parlament je sprejel nov zakon o preprečevanju terorizma. Po novem lahko generalni tožilec za osebe, obsojene terorističnih dejanj, eno leto pred njihovo izpustitvijo zahteva časovno neomejeno pridržanje v zaporu. Razlog za pridržanje je ocena tveganja, da bi posameznik na prostosti, ker ni bil uspešno rehabilitiran, prestavljal nesprejemljivo visoko  tveganje za državo. Definicije tveganja pa zakon ne določa. Generalni tožilec namreč trdi, da je pravna definicija preveč rigidna, da bi lahko bila dobro merilo v tako nevarnih primerih. Obtoženec bo imel pravico do izbire svojega zagovornika, njegov primer pa bo skozi leta večkrat ponovno pregledan.

Nazaj v napeto Evropo. Ukrajina v neposredni bližini Krima testira raketno orožje. V okolici nove rusko-ukrajinske meje je ukrajinska vojska pričela z dvodnevnim preizkušanjem svojih raket C-300. Rusija se je na obmejne dogodke že odzvala in v odgovor poslala ladje črnomorske flote, ki so zavzele položaje ob obali Krima. Ruska vojska je v najvišji stopnji vojne pripravljenosti tako okrepila zračno obrambo Krima, ki ga je po ukrajinskem prevratu zasedla leta 2014. Zaostrovanje odnosov med državama sledi prekinitvi neuspelih pogajanj o zaustavitvi konflikta v vzhodni Ukrajini. Rusija in Ukrajina sta svoji stališči na pogajanjih zgolj zaostrili.

Irska vlada je na podlagi odločitve komisije Združenih narodov za človekove pravice izplačala odškodnino Irki, ki je morala svojo nosečnost prekiniti v Veliki Britaniji. Komisija Združenih narodov za človekove pravice je julija presodila, da je nosečnica zaradi irske zakonodaje utrpela travme, kar je predstavljalo kršitev človekovih pravic. Irska zakonodaja namreč omogoča splav le v primeru nevarnosti za materino življenje ali v primeru tveganja samomora, ne pa v primeru usodnih anomalij fetusa, kakršen je bil njen primer. Zahtevala je, da Združeni narodi takšno prakso obsodijo kot kruto in nečloveško in podobno mučenju. Zagovorniki pravice do splava upajo, da bo ta odločitev Združenih narodov postala precedens za spremembo zakonodaje, ki enodnevnemu embriu podeljuje pravice državljana.

Evropska komisija je predstavila sveženj energetskih ukrepov. Ti predvidevajo zavezujočo 30 odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030. Poleg tega ukrepi predvidevajo pridobivanje vsaj 27 odstotkov energije iz obnovljivih virov, vendar ta cilj ni zavezujoč. Ukrepi stremijo tudi k znižanju deleža biogoriv prve generacije, ki se jih pridobiva iz rastlin, in ne iz odpadkov ter omejujejo količino ogljikovih izpustov iz premogovnikov. Cilji, ki si jih zadajajo predlagani ukrepi, pa so še vedno premalo za dosego zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030, kar predvideva Pariški podnebni sporazum. Sveženj ukrepov morajo zdaj potrditi Evropski parlament in države članice.   

Predstavniki Organizacije držav izvoznic nafte, znane pod angleško kratico OPEC, so na Dunaju sklenili dogovor, ki predvideva zmanjšanje črpanja nafte v članicah organizacije. Na dogovor je pristala tudi Rusija, ki ni članica Opeca, a je kljub temu pomembna izvoznica nafte. Članice bodo od sedaj naprej skupaj načrpale 1,2 milijona sodčkov dnevno manj, kar predstavlja približno 1 odstotek svetovne proizvodnje nafte in približno 2 odstotka proizvodnje držav članic skupine OPEC. Cena črnega zlata, ki se je konec leta 2014 pričela drastično zniževati, se je zaradi Opecove odločitve že dvignila za 10 odstotkov. Za sodček nafte je sedaj potrebno odšteti nekaj več kot 50 dolarjev, kar je še zmeraj občutno manj kot leta 2014, ko so cene presegale 100 dolarjev. Dogovor bo stopil v veljavo z začetkom januarja 2017.

Združeni narodi so opozorili na pomanjkanje vode v iraškem Mosulu, kjer so v napadih na položaje Islamske države večji predeli mesta ostali brez dostopa do vode. V spopadih za Mosul, ki potekajo med Islamsko državo in iraškimi silami je raketno bombardiranje uničilo vodovod, ki oskrbije prebivalce mesta. Žeja sedaj grozi skoraj pol miljona prebivalcem. Združeni narodi so prav tako opozorili na uničujoče dogajanje v Alepu, kjer sirska vojska v zadnjem času slavi večje uspehe, območja pod nadzorom upornikov pa je občutno zmanjšala. V zadnjih 72 urah je po ugotovitvah Združenih narodov iz sirskega Alepa pobegnilo že 20 000 beguncev.

Rektor mariborske univerze Igor Tičar je dekanu mariborske Filozofske fakultete zagrozil s sankcijami, če ta ne prepove okrogle mize na temo spolnega nasilja in strpnosti. Prepoved izvedbe dogodka s strani rektorata je za Večer potrdil tudi dekan FF Božidar Kante. Na mariborskem rektoratu grožnje zanikajo. Okrogla miza naj bi se zgodila na Filozofski fakulteti v Mariboru v organizaciji Študentskega društva Iskra, Kolektiva Pizda! in Ženskega lobija Slovenije. Te organizacije že nekaj časa opozarjajo na rektorjeva sporna dejanja glede obtožb o spolnem nadlegovanju na UM. Tičarjevo potezo komentira Metka Roksandić z Ženskega lobija Slovenije:

Izjava

Organizatorji okrogle mize so za ponedeljek napovedali tudi protest pred rektoratom, okroglo mizo pa prestavili v alternativni poslovni objekt Tkalka. Cilj protesta in okrogle mize komentira Tina Podbevšek s Kolektiva Pizda!:

Izjava

OFF so pripravili vajenci Grega, Gea in Lana.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.