Ob stopnjevanju retorike vojaškega posredovanja zahodnih sil v Siriji sta se oglasili tudi glavni zaveznici sirskega predsednika Bašarja al Asada, Rusija in Iran. Zunanji ministrstvi obeh držav opozarjata pred novim enostranskim posredovanjem, o kakršnem v zadnjih dneh vse bolj naglas razmišljajo predvsem Združene države Amerike in Velika Britanija. Uporaba vojaške sile naj bi namreč imela katastrofalne posledice za državo in za celotno regijo. Rusija ob tem obžaluje odločitev Združenih držav, da prestavi za sredo napovedano konferenco o Siriji v nizozemskem Haagu. Američani svojo odpoved opravičujejo predvsem z aktualnimi obtožbami o uporabi kemičnega orožja v Siriji.

Palestinska stran je odpovedala načrtovano nadaljevanje pogajanj z Izraelom po včerajšnji raciji izraelske vojske v palestinskem begunskem taborišču Qalandiya na Zahodnem bregu. V raciji in spopadih, ki so izbruhnili zaradi nje, so bili ubiti trije ljudje, vsaj 15 jih je bilo ranjenih, številni med njimi huje. Med smrtnimi žrtvami je tudi 34 letni Palestinec, zaposlen pri agenciji Združenih narodov za pomoč beguncem, ki je bil med potjo na delo ustreljen v prsi. Njegovi delodajalci so izrazili ogorčenje ob njegovi usmrtitvi, primer pa v marsičem potrjuje pričanja očividcev, da je izraelska vojska s pehoto in oklepnimi vozili vdrla v taborišče in začela streljati vse povprek.

Izraelska stran opravičuje vnovičen vdor na ozemlje pod palestinsko administracijo z večnim opravičilom lova na teroristične osumljence. Prav gotovo pa jim ustreza palestinska prekinitev prejšnji mesec vnovič začetih mirovnih pogajanj, saj bodo tako sami oprani krivde za njihov bojkot. Iz dejanj Izraela od samega začetka nič kaj obetavnih pogajanj pa je jasno, da bi naredili vse za ohranitev statusa quo, torej za njihov neuspeh.

Zaradi diplomatskega škandala z Bolivijo je odstopil brazilski zunanji minister Antonio Patriota. Glavni akter škandala je sicer bolivijski opozicijski politik, senator Roger Pinto, ki je po več kot letu dni skrivanja na brazilski ambasadi v La Pazu pobegnil iz države v diplomatskem vozilu. Pinta obtožnica bremeni vsaj 14 kriminalnih dejanj, med njimi korupcije, sam pa obtožbe zanika, češ da naj bi šlo za vladno gonjo proti njemu. Brazilski diplomat Eduardo Saboia je prevzel odgovornost za pomoč Pintu, ki naj bi v majhni sobici brazilske ambasade trpel za depresijo. Brazilska vlada je operacijo reševanja Pinta označila za katastrofo, čeprav je slednji na tamkajšnjem veleposlaništvu dobil azil. Vzporednice z neko drugo južnoameriško ambasado in veliko bolj znanim ubežnikom, ki se prav tako že več kot leto dni skriva v njej, se ponujajo same od sebe.

Napovedano vroče jesensko politično dogajanje se očitno začenja s sago o imenovanju novega direktorja Luke Koper. Dan po tem, ko se je Gašpar Gašpar Mišič prebil skozi ozko sito nadzornikov podjetja v večinski državni lasti, se z njegovim imenovanjem ukvarja celotna Slovenija. Večina se nad tem zgraža, med njimi tudi premierka Alenka Bratušek, v kabinetu katere se je Mišič še pred kratkim udejstvoval kot državni sekretar. Pri Bratuškovi so potekali sestanki z njenimi sodelavci o tem, kako ukrepati ob, po njenem mnenju, nedopustnem ravnanju nadzornikov Luke. Več informacij iz premierkinega kabineta zaenkrat še niso hoteli razkriti. Svojo uradno izjavo napovedujejo tudi v Slovenski odškodninski družbi.

Svoj odziv je podala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki imenovanja Gašparja Gašparja Mišiča ne vidi zgolj kot eksces ampak kot simptom določenega stanja. Gre za stanje sistemske in politične korupcije, ki naj bi ključno pripomogla k moralnemu in gospodarskemu propadu naše države. Ob tem v Komisiji še pojasnjujejo, da politično kadrovanje sicer ni kaznivo dejanje, je pa vsekakor izraz nizke stopnje politične in korporacijske kulture.

Socialno podjetje Dobrovita, ki že skoraj 20 let deluje na področju nudenja pomoči in zaposlovanja težje zaposljivim osebam, predvsem invalidom, je razširilo svoje dejavnosti tudi na področje geodezije. Podjetju, katerega lastnik in ustanovitelj je Slovensko združenje za duševno zdravje ŠENT, so poleg lastnih zagonskih sredstev k širitvi pomagala tudi sredstva z razpisa socialnega podjetništva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Več o starih in novih dejavnostih podjetja nam je povedal njegov direktor Igor Pavel:

izjava je dostopna v posnetku oddaje

Za danes napovedano deložacijo romske družine Mehmeti iz neprofitnega stanovanja v Mariboru so prestavili za mesec dni, ker izvršitelj deložacije ni hotel izvesti v prisotnosti medijev. Deložacijo je zahteval Medobčinski stanovanjski sklad Maribor, po intenzivni kampanji sosedov romske družine. Podporo družini je danes s svojo prisotnostjo izkazal Helsinški monitor Slovenije, njena predsednica Neva Miklavčič Predan, pa nam bo več povedala o zgodbi družine Mehmeti. Še več o tem dogajanju pa boste lahko slišali v Offsajdu ob sedemnajstih:

izjava je dostopna v posnetku oddaje