Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je Argentini zagrozila s sankcijami, če do 17. decembra ne bo ponudila zanesljivih podatkov o gospodarski rasti in inflaciji. Uradne številke kažejo, da ima Argentina 10-odstotno inflacijo, a ekonomisti iz privatnega sektorja opozarjajo, da je prava inflacija približno 24-odstotna. Mednarodni denarni sklad in Argentina sta v sporu glede teh številk že od lani. Kot je dejala Lagardova, je njena organizacija Argentini pokazala rumeni karton, če ta južnoameriška država ne bo spoštovala zahtev sklada, pa jo čaka rdeči karton. „Argentina je dobra v nogometu in zagotovo razume, o čem govorimo,“ je dejala šefinja sklada. Sankcije bi lahko bile izguba volilne pravice ali celo izključitev iz Mednarodnega denarnega sklada. Argentinska predsednica Cristina Fernández Kirchner je odvrnila, citiramo: „Bogate države ne želijo partnerjev ali prijateljev, želijo samo zaposlene in podrejene,“ konec citata. Kirchnerjeva je tudi zavrnila, da Argentini grozi gospodarski zlom.



Pacifiški spor okoli otočja Senkaku oziroma Diaoyu - ime je pač odvisno od tega, ali gledaš z japonske ali kitajske strani - se zapleta. V bitko za suverenost nad teritorijem, ki naj bi bil bogat z energenti, se je vključil tudi Tajvan, ki ga Kitajska sicer smatra za svojo provinco. Japonske ladje obalne straže so se tako soočile s floto tajvanskih ladij, ki jih je bilo najmanj 40. Japonske ladje so pri odvračanju tajvanskih ladij, ki so želele prispeti do največjega otoka Uotsuri-jima, uporabile tudi vodne topove. Tajvan sicer trdi, da je sporno otočje del njegovega starodavnega ribolovnega območja. Situacija glede otokov je postala še bolj napeta, odkar je Japonska od japonskega zasebnega lastnika odkupila tri otoke v otočju in jih s tem nacionalizirala. Japonski namestnik zunanjega ministra Čikao Kawai medtem v Pekingu na pogovorih s kitajskim kolegom Zhangom Zhijunom skuša omiliti napetosti.



Vprašanje je, ali bo zadnja kitajska vojaška pridobitev napetosti omilila ali ne. Kitajska vojska je v uporabo sprostila letalonosilko, ki so jo poimenovali Lianing po provinci na severu Kitajske. Letalonosilko je začela graditi sicer sovjetska mornarica leta 1980, vendar je ni nikoli dokončala, ob razpadu Sovjetske zveze pa je bila ladja v ukrajinskih pristaniščih. Ukrajina je nedokončano letalonosilko želela preurediti v plavajoči kazino v Črnem morju, leta 2001 pa je od ukrajinske vlade nedokončano letalonosilko kupilo kitajsko vladno podjetje. Obnova letalonosilke oziroma dokončna zaključitev konstrukcije je na Kitajskem trajala deset let. Z letom 2011 je bila predana raznim inšpekcijam, ki so včeraj potrdile, da ustreza vsem pogojem in je pripravljena za uporabo. Kitajska mornarica je tako na krstno plovbo spustila svojo prvo letalonosilko, sicer drugo največjo na svetu.



Potem ko je izraelski obrambni minister Ehud Barak predlagal delni enostranski umik Izraela iz Zahodnega brega, če bodo mirovna pogajanja s Palestinci propadla, je palestinska stran to že zavrnila. Barakov predlog namreč predvideva izpraznitev na desetine judovskih naselbin, ki so sicer nezakonite po mednarodnem pravu, a največje, v katerih prebiva med 80 in 90 odstotkov od okoli pol milijona naseljencev, bi ostale. Izrael bi prav tako ohranil vojaško prisotnost ob meji z Jordanijo.



Največje naselbine, Etzion, Maale Adumim in Ariel, so strateško postavljene v Zahodnem bregu, da palestinsko območje kosajo na več nepovezanih delov. Član izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije Wasel Abu Yousef je načrt zavrnil in dejal, da ni naključje, da se je pojavil ravno sedaj, tik pred palestinsko prošnjo v Generalni skupščini Združenih narodov za priznanje Palestine kot države opazovalke v tej organizaciji. Načrt je med drugim zavrnil tudi namestnik izraelskega premiera Dan Meridor.



Državni zbor je nadaljeval redno sejo, na kateri je bila tema tudi predlog novele zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Zakon, ki se sprejema po nujnem postopku, predvideva brezplačen prenos nepremičnega premoženja med državo in občinami. Na predlog letijo kritike, saj tudi po mnenju protikorupcijske komisije nekatere rešitve v predlogu predstavljajo korupcijska tveganja. Komisija opozarja, da je korupcijska izpostavljenost posledica tudi dokaj neurejenega premoženja države in lokalnih skupnosti v smislu dejanskega s pravnim stanjem oziroma katastrske in zemljiškoknjižne neurejenosti. Posledično so neurejene tudi evidence stvarnega premoženja, je sporočila komisija. Kritično se je oglasila tudi organizacija Transparency International Slovenija. Predsednica Simona Habič najprej kritizira dejstvo, da se spremembe uvajajo po nujnem postopku in da je bil cel proces do civilne družbe izključujoč. Vsebinsko pa takole pojasnjuje njihove pomisleke:



Izjava je na voljo v celotnem posnetku oddaje



Kot je opozorila že protikorupcijska komisija, so problem tudi neurejene evidence o premoženju države in lokalnih skupnosti. Simona Habič:



Izjava je na voljo v celotnem posnetku oddaje



Po današnji obravnavi zakona v državnem zboru bo jutri sledilo še glasovanje. Več o problematičnih vidikih predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa v današnjem Offsajdu ob 17ih.



Po mnenju ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka 10-odstotno zmanjšanje prispevka za Radiotelevizijo Slovenije ne bo vplivalo na kvaliteto izpolnjevanja nalog dotičnega javnega zavoda. Vlada naj bi po Turkovem mnenju sklep sprejela pravočasno, s čimer bo imel RTV dovolj časa za pripravo novih programskih izhodišč. Zaradi znižanja prispevka se bo v blagajno RTV-ja steklo 9 milijonov sredstev manj. Minister Turk poudarja, da so v celotni kulturni sferi rezali 10 odstotkov sredstev, zato je pravično, da se skrči tudi pogača RTV-ja. Obenem pričakuje, da bo RTV v svoj program uvrstil več cenejših domačih programov s področja kulture namesto dragih tujih nadaljevank in prenosov.