Libijska nacionalna skupščina je potrdila sestavo tranzicijske vlade, predlagane s strani premiera Alija Zeidana. O predlagani vladi naj bi se glasovalo že v torek, vendar je stoglava množica protestnikov vdrla v parlament z očitki glede Zeidanovih ministrskih nominacij, kar je glasovanje zamaknilo za en dan. Zeidani je bil za premierja izvoljen 14. oktobra, ko je njegov predhodnik Mustafa Abushagur le 25 dni po pridobitvi mandata tega tudi izgubil. Spodletela sta mu namreč dva poskusa oblikovanja vlade. Zeidanijevo sestavo vlade je podprla več kot polovica poslancev. Večinski del ministrskih mest zasedajo predstavniki obeh glavnih strank v Libiji - Liberalne alianse nacionalnih sil in Stranka pravice in rekonstrukcije z vezmi do Muslimanske bratovščine. Eden glavnih izzivov nove vlade je stabilizacija Libije, saj bo omogočeno boljše izkoriščanje libijskih naftnih bogastev. Obenem mora nova vlada v letu dni organizirati volitve na podlagi nove ustave, osnutek katere mora pripraviti ustavodajna skupščina.

Tudi v sosednji Tuniziji se razmere še vedno niso uredile. Predsednik Moncef Marzouki je za tri mesece podaljšal izredno stanje v državi, ki velja že od začetka revolucije januarja 2011, ko je bil odstavljen dolgoletni predsednik Zine El Abidine Ben Ali. Odločitev je sprejel na pobudo vojaških in varnostnih sil, saj naj bi protirežimski salafisti v zadnjih tednih izvedli več napadov, prav tako pa se je v glavnem mestu Tunis odvilo več protivladnih protestov, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve.

Portugalski parlament je v prvem branju potrdil sporen varčevalni proračun za naslednje leto, v katerem so predvidena najobsežnejša povečanja davkov v novejši zgodovini Portugalske. S tem se poskuša zagotoviti fiskalne cilje, postavljene v paketu 78 milijard evrov pomoči, ki ga je Portugalska dobila od Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. Proračun za leto 2013 zajema dvig davka na dohodek, na premoženje in finančne transakcije, kar za nekatera gospodinjstva pomeni plačilo dodatnih davkov v višini dveh povprečnih mesečnih plač. Sprejemanje proračuna je pred parlamentom spremljala večtisočglava množica protestnikov. Obenem bo o napovedanem proračunu odločalo tudi ustavno sodišče. Slednje je avgusta že zavrnilo takratni varčevalni program vlade, zaradi drakonskosti novega načrta pa se pričakuje ponovna zavrnitev.

Recesija v Evropi pa ni omejena le na jug, saj se s težavami sooča tudi Švedska. V švedskem mestu Söderhamn, 250 kilometrov severno od Stockholma, je bila nezaposlenot med mladimi več kot 25-odstotna. Za reševanje problema so lokalne mestne oblasti v navezi s švedskim zaposlovalnim uradom ustanovile program, ki mladim plača potovanje in enomesečno bivanje v norveškem Oslu, med katerim si iščejo službo. Švedi so se tudi do sedaj velikokrat zaposlovali na Norveškem, program pa to še dodatno vzpodbuja, saj poleg finančne pomoči nudi tudi praktične nasvete in pravila. Več o programu nam je povedal Magnus Nielsen iz občinske uprave v Söderhamnu:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Na Švedskem pa se soočajo tudi s problemi, vezanimi na obratno smer migracije - torej na Švedsko. Na nasprotnih delih države so aktivisti z grafiti in razbijanjem oken napadli dve imigracijski pisarni. Sporočilo grafitov se je glasilo “vaša zavrnitev ubija”. Odgovornost za napad je prevzela aktivistična skupina, ki se zavzema za svet brez državnih mej.

Madžarska je dokončno podpisala lukrativno pogodbo z ruskim energetskim podjetjem Gazprom, v katerem so zakoličili izgradnjo madžarskega odseka plinovoda Južni tok. Madžarski del Južnega toka bo obsegal 229 kilometrov, cena pa bo znašala več milijard evrov. Južni tok bo, glede na načrte, v Evropsko unijo prinašal 30 milijonov kubičnih metrov plina letno. Z njim poskuša Rusija zgraditi tretji plinovod, ki bo nosil ruski plin v Evropsko unijo. Trenutno se plin prenaša po ozemlju vzhodnih držav, spomnimo se sporov med Rusijo in Ukrajino, drugi plinovod pa teče pod Baltskim morjem direktno v Nemčijo. Konkurenca ruskemu Južnemu toku je evropski plinovod Nabbucco, ki bi prenašal kavkaški plin prek Turčije in Balkana do Evropske unije, s čimer bi se zmanjšala odvisnost Evropske unije od ruske ponudbe plina.

V Argentini so znižali starostno omejitev za udeležbo na volitvah z 18 na 16 let, kar pomeni en milijon novih volilcev. Opozicija trdi, da si poskuša predsednica Kristina Fernandez s spremembo zagotoviti dodatne glasove na parlamentarnih volitvah 2013, saj uživa množično podporo mladih. Večinska kontrola parlamenta bi ji namreč omogočila potencialno spremembo ustave, s katero bi lahko tretjič kandidirala za mesto predsednice. Zagovorniki predsednice pa spremembo označujejo za progresiven korak, ki je v skladu z drugimi državami Južne Amerike. Volilno starost so namreč že znižali v Braziliji in Ekvadorju.