Avstralska in ameriška vlada sta sprejeli dogovor o zamenjavi beguncev. ZDA bodo sprejele begunce, nameščene na Tihomorskih otokih Manus in Nauru, avstralska vlada pa bo sprejela prosilce za azil, ki so trenutno nameščeni v Kostariki in jim je bil vstop v ZDA preprečen. Sporazum med državama beguncem, ki so pridobili azil v ZDA, prepoveduje vrnitev v Avstralijo. Dogovor med državama ne bo zvečal letnega števila sprejetih beguncev. Dovoljenje je po strogem preverjanju upravičenosti premestitve dobilo 1600 prosilcev. Sledeč sporazumu, bo onemogočeno tudi združevanje družin. Nadaljevanje takšne politike se sklada z avstralsko desničarsko konservativno politiko, ki se zavzema za sprejem zakonodaje, s katero bi vsem beguncem, ki so v državo skušali vstopiti po juliju 2013, onemogočila pridobitev azila. Prav tako se sklada z dosedanjo Obamovo administracijo, ki je deportirala 2,5 milijona ljudi.

Hongkonško sodišče je dva poslanca, Jau Vai čing in Baggia Leunga, ki podpirata neodvisnost Hongkonga od Kitajske, izločilo iz parlamenta. Prejšnji teden je sicer še pred odločitvijo hongkonškega sodišča o isti temi odločal tudi kitajski parlament. Interpretiral je njihovo ustavo in zahteval, da morajo vsi poslanci iskreno in svečano zapriseči svojo zvestobo Hongkongu kot delu Kitajske. V nasprotnem primeru bodo odstavljeni in nikoli več ne bodo smeli zapriseči. Najostrejši odziv kitajskih oblasti na zahteve predvsem mlajših generacij za neodvisnost Hongkonga po letu 1997 je sprožil val protestov tako podpornikov kot tudi nasprotnikov neodvisnosti. Vai-čing in Leung sta se na odločitev sodišča že pritožila.

Izraelski parlament je potrdil osnutek zakona, ki bi legaliziral judovske naselbine, zgrajene na zahodnem bregu brez dovoljenja izraelske vlade. S tem hočejo predvsem preprečiti izselitev približno štiridesetih družin, ki živijo v vasi Amola na zahodnem bregu. Tam je bila zgrajena judovska naselbina, lastniki zemlje pa so bili Palestinci, ki so se pritožili na izraelsko vrhovno sodišče. To je leta 2014 razsodilo, da se morajo Judje iz Amole do konca letošnjega leta izseliti, njihove domove pa je treba porušiti. Vrhovno sodišče je že zavrnilo vladno pobudo, da bi se evakuacija preložila. Zakon bi se nanašal na več kot dva tisoč domov Izraelcev na palestinski zemlji in bi dovolil zaplembo zemlje Palestincem, ki bi v zameno dobili določeno kompenzacijo.

Egiptovsko prizivno sodišče je razveljavilo smrtno kazen bivšega predsednika Mohameda Morsija in odredilo ponovno sojenje. Lanskega junija je bil Morsi obsojen na smrtno kazen zaradi omogočanja množičnih pobegov iz zapora med ljudsko vstajo leta 2011. V tem primeru tožilstvo zahteva ponovno sojenje še petim ljudem, obsojenim na smrtno kazen. Med njimi je tudi trenutni vodja sedaj prepovedane Muslimanske bratovščine Mohamed Badie. Čeprav Morsiju ne grozi več usmrtitev, mora odslužiti še tri zaporne kazni. Zaradi smrti protestnikov je bil leta 2012 obsojen na 20 let zapora, zaradi vohunjenja za Katar na 40 let zapora, poleg tega pa še na dosmrtno kazen zaradi obtožb o vohunjenju za palestinsko gibanje Hamas.

Ruski predsednik Vladimir Putin je odobril predlog ruske vlade o pogajanjih z armenskimi oblastmi o ustanovitvi skupne vojaške enote. Ena izmed nalog združene vojaške enote bo varovanje ruskih in armenskih meja. Delovala bo znotraj Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, regionalnega vojaškega zavezništva med bivšimi sovjetskimi državami, znanega pod mednarodno kratico CSTO. Za poveljevanje združeni enoti bo vzpostavljen skupni nadzorni center, katerega vodjo bodo izbrali poveljniki oboroženih sil obeh držav. Povezava med Rusijo in Armenijo se krepi vse od pridružitve Armenije Evrazijski gospodarski uniji, ki poleg omenjenih držav združuje tudi Belorusijo, Kazahstan in Kirgizijo. Ta dogovor bo gotovo vplival tudi na konflikt Nagorno-Karabakh, ki med Armenijo in Azerbajdžanom poteka vse od razpada Sovjetske zveze. S tem dogovorom je Rusija tudi izkazala podporo Armeniji v sporu za to ozemlje, ki si ga lastita obe državi.

V Prištini so v ponedeljek zopet potekali protesti zaradi smrti zapornika in političnega aktivista stranke Vetëvendosje. 26-letni Astrit Dehari je umrl v prizrenskem zaporu v nepojasnjenih okoliščinah. Uraden vzrok smrti aktivista naj bi bila zadušitev, ki pa še vedno ostaja nerazjasnjena. Protestniki so se med drugim zavzeli tudi za prihod neodvisnih mednarodnih preiskovalcev, ki bi razrešili sumljivo smrt aktivista. Astrit Dehari je bil avgusta priprt zaradi suma terorizma, saj naj bi v stavbo parlamenta odvrgel eksplozivno sredstvo. Vetëvendosje oziroma Samoodločba je največja opozicijska levo-nacionalistična stranka. Središče spora v kosovski politiki je sporazum z Beogradom, ki srbskim pokrajinam na Kosovu omogoča višjo stopnjo avtonomije.

Off so pripravili vajenci Rina, Grega, Maks in Ana ter Vid.