OFF nepričakovane zmage

OFF nepričakovane zmage

Aktualno-politična novica
9. 1. 2015 - 14.00
 / OFF

Po tem ko je pretekel rok, v katerem bi se ta morala razorožiti, je Varnostni svet OZN pozval k skupni vojaški akciji proti skupini Demokratične sile za osvoboditev Ruande. Te so že leta  jedro konflikta, ki vlada v regiji. V času, ki jim je bil dodeljen s strani Mednarodne konference regije velikih jezer in Južnoafriške skupnosti za razvoj, se Demokratične sile niso razorožile, ampak še celo privabljale nove člane. V Kongu se zadržujejo predvsem na vzhodnem delu države. Skupino sestavljajo vojaki, v veliki meri Hutujskega porekla ter s pestro zgodovino delovanja, ki vključuje ruandski genocid leta 1994. Varnostni svet čaka še na potrdilo kongovskega predsednika, Josepha Kabile, da se bo silam misije Združenih narodov pridružila tudi državna vojska.

V Kongu so sicer mirovne sile Združenih narodov prisotne že od leta 1999, združujejo pa kar 22.000 uniformiranega osebja, med katerimi je skoraj 20.000 vojakov, največ jih je prispevala Indija. Primarno so bile mirovnim silam že v letu 2013 dodeljene dodatne naloge pod naslovom nevtralizacije oboroženih skupin. Ta razvoj misije je bil posledica kritik neučinkovitosti pri varovanju civilistov ob napadih.

Manj kot eno leto po zadnji spremembi funkcije, zahodnoafriški Mali vodi novi predsednik vlade, Modibo Keita. Njegov predhodnik je s pozicije odstopil prejšnji četrtek, in sicer naj bi se to zgodilo na željo predsednika države, Ibrahima Boubacarja Keite, ki je tudi imenoval novega premierja. Ta je eden najpomembnejših akterjev v pogajanjih državnih oblasti z uporniškimi skupinami na severu države. Sever je že od leta 2012, ko je marca prišlo do državnega udara, v veliki meri pod nadzorom jihadističnih skupin. Pričakuje se, da bo do mirovnega sporazuma z njimi prišlo v tem mesecu, za kar pa je močno odgovoren tudi novi premier.

Zaradi varčevanja se je ameriško obrambno ministrstvo odločilo, da bo zaprlo 15 vojaških baz v Evropi. Tiste, ki so se znašle na seznamu, v veliki meri izhajajo še iz časov hladne vojne. Za spremembe, v bistvu prestrukturiranje, je namenjenih 1,4 milijarde dolarjev, učinki pa naj bi se pokazali šele v prihodnosti. Ameriška vojaška prisotnost v Evropi naj bi po novem tako stala 500 milijonov dolarjev manj na leto. Kljub zapiranju baz pa gre v veliki meri predvsem za premik zaposlenih med različnimi bazami. V Evropi tako ostaja 64.000 zaposlenih s strani Pentagona. So se pa predstavniki le-tega potrudili, da so zagotovili, da ta odločitev ne pomeni, da se zmanjšuje ameriška zavezanost Evropi. Ameriški Kongres je tako nedavno odobril  985 milijonov dolarjev pomoči vojskam v nekaterih evropskih državah, primarno naj bi šlo za Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo. Edina resna sprememba je torej večji fokus na vzhod.

Povečala se je možnost, da srbski odvetniki končajo s svojo stavko, ki traja že od 10. septembra. Združenje odvetnikov je namreč podpisalo delni dogovor z ministrstvom za pravosodje, temeljitejša razprava znotraj združenja pa bo potekala jutri. Odvetniki so s svojo stavko želeli opozoriti predvsem na novi zakon o notarjih, ki je po njihovem mnenju protiustaven. Notarjem namreč daje moč podpisovanja pogodb, in s tem jemlje velik del dela ter s tem zaslužka odvetnikom. Poleg spremembe zakona so zahtevali še znižanje davkov na stopnjo, ki je veljala leta 2013 in pa odstop ministra za pravosodje. Zadnjo zahtevo so sedaj opustili, dogovor glede davkov pa so sprejeli že v lanskem letu.

Bivša tajska predsednica vlade, Yingluck Shinawatra, spet zagovarja svoje politike v času vladanja. Tokrat mora to početi pred parlamentom, ki razpravlja o postopku njene razrešitve. S funkcije je sicer bila, sledeč množičnim protestom, odstranjena že lanskega maja, od tokratne odločitve parlamenta pa je odvisno, ali ji bo prepovedano delovanje v politiki naslednjih pet let. Največji očitek Shinawatri je sicer njena politika v ruralnih predelih, kjer naj bi bil razlog za razdeljevanje riža najrevnejšemu prebivalstvu samo pridobivanje njihove politične podpore, medtem ko je bila za državo s tem narejena škoda.

Na Šri Lanki je zaprisegel nov predsednik, Maithripala Sirisena. S tem je funkcijo izgubil dosedanji predsednik, Mahinda Rajapaksa, ki je bil izbran na prvih mirnih volitvah v državi leta 2004. Na funkciji je odslužil dva mandata, visoko popularnost pa si je prislužil predvsem s svojo vlogo v boju s Tamilskimi tigri, uporniško skupino, ki se je predala leta 2009. V zadnjih letih je bil opazen proces vedno večje centralizacije oblasti, predčasne volitve tega tedna pa naj bi njegovo oblast utrdile. Razpisal jih je nesojeni predsednik namreč sam, da bi dokazal, da je njegova oblast v državi še vedno najbolj zaželena. Državljani se očitno ne strinjajo, saj so mu dodelili le 42 odstotkov glasov, zmagovalcu pa 56.

V trenutku, ko je Rajapaksa razpisal predčasne volitve, je bil prepričan v zmago, a se je situacija hitro spremenila. Najprej ga je zapustil prejšnji zaveznik in sedanji izvoljeni predsednik, Sirisena, njemu pa so sledili še številni drugi. Sirisena obljublja konec korupcije ter nepotizma  in zmanjšano moč predsedstva. Analize pravijo, da mu je podporo namenila Tamilska manjšina, katerih zahteve je Rajapaksa ignoriral več let. Rajapaksi je hrbet obrnila muslimanska manjšina, katere ni uspel zavarovati pred napadi nasilnih budističnih skupin.

Britanci pozivajo Gvajano k večji demokratičnosti. Poslanec britanskega parlamenta, Tobias Ellwood, tako pravi, da jih zavezuje ne le ustava, ampak tudi ustanovna listina Commonwealtha  in da je nujno, da se čim prej ponovno sestavi parlament. Poleg tega naj bi jih skrbelo tudi dejstvo, da v Gvajani že 20 let ni prišlo do lokalnih volitev. Tovrstno podajanje nasvetov svoji bivši koloniji sicer ni nič novega, tokrat pa si jih je gvajanska oblast prislužila zaradi izredne razpustitve parlamenta, ki jo je 10. novembra lani izvedel predsednik Donald Ramotar.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.