Katar bo po več kot letu in pol spet poslal veleposlanika v Iran. Tega so odpoklicali kot znak protesta po tem, ko so iranski protestniki v začetku leta 2016 razdejali veleposlaništvo Saudove Arabije zaradi usmrtitve visokega šiitskega klerika. Od 11. junija naprej, malo po tem, ko je Saudova Arabija zaprla meje in ustavila trgovino s Katarjem, ta tudi dobiva pošiljke hrane iz Irana in Turčije.

Svetovalec ameriškega predsednika Jared Kushner se je srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al-Sisijem, odpovedali pa so mu sestanek z zunanjim ministrom. Temu je morda botrovalo dejstvo, da so Združene države Amerike dan pred obiskom odpovedale izplačilo 85 milijonov evrov in odložile izplačilo 165 milijonov evrov vojaške in humanitarne pomoči Egiptu. Kot vzroke navajajo nedoseganje standardov demokratičnosti in kršenje človekovih pravic pa tudi nov zakon, ki onemogoča delo nevladnim organizacijam. Egipt je sicer eden večjih prejemnikov ameriškega denarja, letno dobijo približno 1,5 milijarde dolarjev. Kushner se bo danes ločeno sestal tudi s predstavniki izraelskih in palestinskih oblasti.

Tri palestinske izobraževalne ustanove na okupiranem Zahodnem bregu so bile ravno pred začetkom novega šolskega leta porušene ali poškodovane s strani Izraela. Izraelske oblasti so eni osnovni šoli tudi zasegle sončne celice, ki so bile edini vir energije. Trenutno Izrael ogroža 55 šol na okupiranem Zahodnem bregu. Komentira Karl Schembri, medijski svetovalec Norveškega sveta za begunce.

Izjava

Indijsko vrhovno tožilstvo je presodilo, da je posameznikova zasebnost temeljna človekova pravica, ki jo varuje indijska ustava. To bi lahko imelo posledice na program indijske vlade, ki izdaja biometrične izkaznice, znane kot aadhaar. Te izkaznice imajo zabeležene posameznikove prstne odtise in vzorec šarenice. Program je bil na začetku prostovoljen, njegov namen pa je bil dodeljevanje socialnih pomoči revnim Indijcem in preprečevanje zlorab. V zadnjih letih je vse več storitev zahtevalo izkaznico aadhaar, vključno z odpiranjem bančnega računa in plačevanjem davkov. Program ima v bazi podatke več kot milijarde Indijcev, maja pa so bili ukradeni in objavljeni podatki 135 milijonov ljudi. Vlada predsednika Narendre Modija sicer še vedno zanika, da bi ta program kakorkoli ogrožal civilne svoboščine.

Poljska vlada je v naslednjih 15 letih vojski potrdila dodatnih 47 milijard evrov za posodobitev. “To ni trivialna vsota,” je še povedal poljski obrambni minister v intervjuju za Reuters. Povedal je še, da nameravajo skoraj podvojiti število vojakov in posodobiti opremo, ki je v velikem številu še iz obdobja Sovjetske zveze. Poljake skrbijo predvsem vse večja prisotnost ruske vojske in ruske vojaške vaje na vzhodnem boku zveze NATO. Letni proračun poljske vojske je sicer dobrih 8 milijard evrov oziroma 2 odstotka BDP, kar želijo zvišati na 2,5 odstotka BDP do leta 2032.

Romunski pravosodni minister je predstavil predlog za reformo pravosodnega sistema, ki vključuje zmanjšanje vloge predsednika. Ta bi izgubil pooblastila za imenovanje in odpoklic državnega tožilca in tožilca, ki vodi državno agencijo za boj proti korupciji. To bi bilo zdaj v pristojnosti sveta sodnikov. Sodnikov tudi ne bi več nadzirala državna agencija za boj proti korupciji, ampak kar glavni tožilec. Minister predlaga tudi, da bi sodniki in tožilci za napačno sojenje odgovarjali s svojim premoženjem. Predlog je kritiziral predsednik Klaus Iohannis, po besedah katerega bi ta spodkopal pravno državo, protikorupcijski boj in neodvisnost ter učinkovitost sodstva.

Okoli 100 migrantov je včeraj v Rimu, na trgu nedaleč stran od glavne železniške postaje, prišlo navzkriž z italijansko policijo. Ta jih je hotela pregnati z vodnim topom in pendreki. Trga navkljub ukazu niso hoteli zapustiti. Migranti so tam že od sobote, ko so iz bližnje stavbe izgnali okoli 800 ljudi, ki so tam skvotali že približno štiri leta. Prišlo je tudi do obmetavanja policistov s kamenjem in steklenicami, dva človeka sta bila aretirana.

Srbsko združenje sindikatov delavcev v izobraževanju za 4. september napoveduje opozorilno stavko. Nasprotujejo namreč novemu Zakonu o plačah v javnem sektorju, o katerem bo takrat potekala razprava v parlamentu. Zakaj napovedujejo stavko, pojasni Jasna Janković, predsednica združenja sindikatov delavcev v izobraževanju.

Izjava