V nakupovalnem središču v kenijskem glavnem mestu Nairobi naj bi islamisti iz somalijske milice Šebab še vedno zadrževali nekaj talcev. Iz poslopij je bilo zjutraj slišati eksplozije in streljanje, predstavniki varnostnih sil pa so sporočili, da je vojska začela napad na kakih deset do petnajst preostalih napadalcev. Pri tem ji po nekaterih podatkih pomagajo tudi izraelski komandosi. Tiskovni predstavnik milice, ki je v soboto z dveh strani vdrla v trgovinski center in pobila po doslej znanih podatkih 69 ljudi, je zagrozil, da bodo mudžahidi pobili še preostale talce. Pogrešanih je še vedno 63 ljudi, med katerimi pa naj bi bili nekateri verjetno že mrtvi. Zaradi nasilnih dogodkov je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu preložilo sojenje kenijskemu podpredsedniku Williamu Rutu zaradi obtožb v povezavi s povolilnim nasiljem leta 2007. Sodišče mu je za en teden dovolilo vrnitev v domovino, da bi lahko sodeloval pri rešitvi krize.

Izrael je obsodil odziv Evropske unije na incident, ki se je zgodil v petek v okupirani dolini reke Jordan med evropskimi diplomati in izraelskimi vojaki. Zunanje ministrstvo je tako sporočilo, da unija in njeni predstavniki dolgujejo pojasnilo o očitnem kršenju kodeksa diplomatskega obnašanja. Izraelska vojska je namreč ustavila skupino diplomatov in človekoljubnih delavcev, ki je poskušala dostaviti šotore in ostalo pomoč palestinskim beduinom, ki jim je izraelska vojska pred nekaj dnevi do tal porušila domove, ker naj bi bili nezakonito zgrajeni. Vojaki so iz tovornjaka s pomočjo potegnili francosko diplomatko Marion Fesneau-Castaing in jo ne glede na imuniteto vrgli na tla. Slednja je nato vstala in vojaka s pestjo udarila v obraz. Vojska je v akciji uporabila zvočne granate, zasegla pa je tudi humanitarno pomoč. Izraelsko zunanje ministrstvo trdi, da je diplomatka sama padla po tleh, čeprav posnetki s kraja dogajanja potrjujejo nasilniško obnašanje vojske. Šefica Evropske unije za skupno zunanjo politiko Catherine Ashton je v soboto obsodila ravnanje izraelske vojske in zaseg humanitarne pomoči ter zahtevala pojasnila od izraelskih oblasti.

Zmagovalka splošnih volitev v Nemčiji je Konservativna krščanska unija kanclerke Angele Merkel, ki je z dobrimi 41-imi odstotki vseh glasov za las zgrešila absolutno večino v novi sestavi bundestaga. Drugo mesto so osvojili socialdemokrati, nato pa sledijo Levica in Zeleni. Omenjene stranke so se edine uvrstile v parlament, saj je novoustanovljena evroskeptična Alternativa za Nemčijo za las zgrešila petodstotni prag, medtem ko so dosedanji koalicijski partnerji liberalci oziroma FDP pogoreli na celi črti, saj so prvič po 2. svetovni vojni ostali izven parlamenta.

Merklova je za danes že napovedala prve pogovore o sestavi nove koalicije. Tako kot med letoma 2005 in 2009 se napoveduje možnost velike koalicije s socialdemokrati, do oblikovanja nove vlade pa naj bi minilo več tednov. Kanclerka je tudi zavrnila možnost, da bi se na polovici svojega tretjega morebitnega mandata umaknila s položaja. Glede na volilne izide bi bodočo koalicijo lahko oblikovale tudi leve stranke, vendar pa socialdemokrati in Zeleni zavračajo sodelovanje z Levico, ki je naslednica nekdanjih vzhodnonemških komunistov.

Švicarski volivci so na včerajšnjem referendumu tako kot leta 1989 in 2001 z veliko večino zavrnili predlog za ukinitev obveznega služenja vojaškega roka, proti je glasovalo 73 odstotkov, za pa le 27 odstotkov tistih, ki so oddali glas. Predlagatelji referenduma iz mirovniške Skupine za Švico brez vojske so predlagali, da se ukine v svetu redek model formiranja vojske po policijskem modelu, ko poveljniške dolžnosti zavzemajo oficirji, ki jim sicer vojaška služba ni glavna življenjska profesija. Namesto tega naj bi se vojska konfederacije preoblikovala na prostovoljni ali pa profesionalni osnovi. Obvezno služenje vojske je po njihovem orodje, ki je bilo v preteklosti ustvarjeno za vojne, poleg tega pa vzdrževanje 150.000 glave vojske predstavlja občutno prevelik strošek za državo, ki se sklicuje na princip nevtralnosti.

Referendumski pobudi so nasprotovali sredinske in desne stranke ter parlament in vlada, češ da se ostale evropske države spopadajo z vse težjim novačenjem ljudi za profesionalno vojsko. Minister za obrambo Ueli Maurer je s sklicevanjem na tradicijo trdil, da bi ukinitev služenja prekinila pristen stik med državljani in družbo, pa čeprav so se njegovi rojaki nazadnje vojskovali še za časa Napoleona. Švicarji, stari od 18 do 32 let, začnejo vojaško službo s sedemtedenskim urjenjem, potem pa morajo do 32. leta opraviti še šest 19-dnevnih treningov. Alternativa je civilno služenje, tisti, ki zavrnejo služenje vojaškega roka, pa morajo plačati poseben davek v višini štirih odstotkov njihove plače. Prebivalci kantona Tessin so poleg že omenjenega predloga zavrnili tudi pravico do nošnje burk oziroma do zakrivanja obraza v javnosti. Proti referendumskemu odločanju o tovrstni tematiki so protestirali združenja muslimanov in organizacije, ki se borijo za človekove pravice.

Nevladna Okoljska preiskovalna agencija opozarja na naraslo število ubitih nosorogov zavoljo pridobivanja roževine, ki se prodaja predvsem v jugo-vzhodni Aziji. Število ubitih nosorogov je od marca naraslo za 20 odstotkov. Takrat je namreč okoljska ministrica Južnoafriške republike Edna Molewa omenila, da je napočil čas za ponovni zagon legalnega trženja nosorogove roževine, medtem ko so vietnamski mediji poročali o ustreznosti substance za zdravljenje raka. Več nam pove Mary Rice iz agencije Environmental Investigation:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Legalizacija ubijanja nosorogov sicer ne bo lahka, saj sta tako Južnoafriška republika kot tudi Vietnam podpisnici Konvencije o trgovanju z ogroženimi vrstami. Dovoljenje za trgovanje z roževino bi tako morale potrditi tudi druge sopodpisnice, seveda pa lahko od konvencije tudi odstopita. Kakšno je trenutno stanje nosorogov po svetu? Nadaljuje Marry:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Vlada je v odzivu na poslansko pobudo obljubila normativno ureditev področja terapij s pomočjo živali, za kar bo v sodelovanju z ostalimi ministrstvi zadolženo ministrstvo za zdravje. Vladni urad za komuniciranje je sporočil, da je v Sloveniji do sedaj v sistemski zakonodaji opredeljena zgolj pravica do psa vodnika, ki je priznana slepim osebam. Psi vodniki se v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju štejejo za medicinsko tehnični pripomoček. Nevladne organizacije, ki izvajajo terapijo z živalmi, bi na podoben način uredile tudi svojo dejavnost, pri čemer si prizadevajo za ureditev licenc za izobraževanje inštruktorjev in terapevtskih parov in sprejetje standardov za izvajanje teh terapij. Ministrstvo za zdravje je po zakonu o humanitarnih organizacijah ustanovam, ki izvajajo terapijo s pomočjo živali in ki so vložile vlogo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ta status tudi podelilo. Delo teh organizacij je v zdravstvenem sistemu prepoznano kot pomembno, potrebno in koristno. Zato je ministrstvo za zdravje v letošnjem javnem razpisu društvu, ki se ukvarja s to dejavnostjo, namenilo finančna sredstva za leti 2013 in 2014.