V Iraku že en teden potekajo protesti proti visoki nezaposlenosti, pomanjkanju dostopa do osnovnih storitev in korupciji, ki so se začeli v mestu Basra in se postopoma razširili proti Bagdadu. Protestniki so zasedli in zažgali nekatera vladna poslopja, letališče v Nadžafu, zaprte pa so tudi ceste, ki vodijo do naftnih polj. Iraška vlada je z namenom zaščititi naftna polja v Basro poslala dodatne vojaške okrepitve, iraški Nacionalni varnostni svet pa je v provinci prekinil internetno povezavo. Trenutni predsednik vlade Haider Al-Abadi je že obljubil, da bo Basri zagotovil sredstva za vodo, elektriko in zdravstvene storitve ter napovedal za 2,5 milijarde evrov investicij v provinco. V Iraku je brezposelnost sicer 10,8-odstotna, med mladimi, starimi med 15 in 24 let, ki jih je kar 60 odstotkov, pa je 17-odstotna. Kljub temu, da proizvodnja nafte predstavlja 89 odstotkov državnega proračuna in 99 odstotkov vsega izvoza, je v naftni industriji zaposlen le en odstotek Iračanov, ostali so tujci.

Kitajska bo zaradi napovedi ameriške uvedbe dodatnih carin na njeno blago vložila pritožbo na Svetovno trgovinsko organizacijo, STO. Desetodstotne carine na dodatnih 170 milijard evrov kitajskega blaga so ZDA napovedale, potem ko se je Kitajska skladno s prakso STO na prvotne carine odzvala s povračilnimi ukrepi, za katere po presoji ZDA ni imela mednarodnopravne podlage. ZDA so na začetku julija uvedle 25-odstotne carine na kitajsko blago, v vrednosti 29 milijard evrov letno. STO bo morala presojati tudi upravičenost ameriških carin na jeklo in aluminij.

Bocvanski komisar za begunce Likius Valombola je sporočil, da se približno devetsto beguncem iz Namibije ni treba bati, da bodo deportirani. Vsaj za zdaj ne. Po odločitvi Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, da več ne bo nudil oskrbe beguncem v taborišču Dukwi, je bocvanska vlada postavila rok za prostovoljno repatriacijo v regijo Zambezi na skrajnem severovzhodu Namibije. Ta se je iztekel minulo sredo,  visoko bocvansko sodišče pa je vendarle zadržalo odločitev o prisilni deportaciji, dokler se ne najde sporazumna rešitev. Vendarle gre v nekaterih primerih za begunske družine, ki so v izgnanstvu že dve desetletji oziroma vse od pet let trajajočega konflikta med namibijsko vojsko in separatisti v ozkem pasu ozemlja Caprivi, ki je Namibiji, v času, ko je bila še nemška kolonija, služil kot koridor do reke Zambezi in s tem povezava do še ene bivše kolonije Tanganjike, danes Tanzanije.

V Sredozemlju nič novega. Italija je dvema ladjama, na katerih je skupno 450 migrantov, po več dneh dovolila pristati na Siciliji. Za ta korak se je odločila po zavezi petih držav, Francije, Nemčije, Malte, Portugalske in Španije, da vsaka sprejme 50 ljudi. Gre za migrante, ki so z leseno barko iz Libije izpluli v petek, nato pa sta jih pobrali ladji italijanske mornarice in Frontexa. Nobeni izmed ladij niti Malta niti Italija v soboto ni dovolila vplutja. Italija je v zadnjih tednih že večkrat blokirala vstop ladij z migranti, kar je skladno s protipriseljensko politiko nove vlade.

Evropska komisija in organi za varstvo potrošnikov pozivajo posrednika prenočišč Airbnb, naj dosledno spoštuje pravila EU o varstvu potrošnikov in pregledno navaja cene. Trenutno Airbnb po presoji Komisije krši evropska pravila o nepoštenih poslovnih praksah, nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in pristojnosti v civilnih in gospodarskih zadevah. Podjetje mora spremeniti način navajanja informacij o cenah, tako da bodo potrošniki že ob začetnem iskanju seznanjeni s celotno ceno storitve, vključno z vsemi pristojbinami in morebitnimi stroški, denimo za čiščenje. Na spletni strani bo moralo biti tudi jasno navedeno, ali gre za zasebnega ali za poslovnega ponudnika, saj se potrošniška pravila za posamezno vrsto ponudnikov razlikujejo. Airbnb ima do konca avgusta čas, da pripravi predloge za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Več sto ljudi se je v nedeljo zbralo v tako imenovani Dolini padlih v osrednji Španiji, kjer so protestirali proti načrtom vlade socialistov, da izkoplje in premakne truplo pokojnega diktatorja Francisca Franca. V Dolini padlih naj bi ležalo še približno 33 tisoč trupel iz časa španske državljanske vojne, poleg Franca pa je tam le še en označen grob, tisti Joséa Antonia Prima de Rivere, ustanovitelja fašistične stranke Falange. Dolina, severno od Madrida, tako trenutno služi deloma kot spomenik žrtvam vojne, deloma pa kot romarsko središče za španske neofašiste.

Šest tednov po volitvah je stanje sledeče. Predsednik SDS Janez Janša je do nadaljnjega preklical vabilo na pogovore o sestavi koalicije. Za to se je odločil, potem ko je šest strank, LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in NSi, čez vikend intenzivno usklajevalo koalicijsko pogodbo. Vabilu na pogovore, ki bi morali potekati v ponedeljek in torek, sta se odzvali le NSi in SNS, ostale stranke pa sodelovanje z SDS še naprej zavračajo. Predsednik države Borut Pahor je Janši mandat za sestavo vlade ponudil prejšnji četrtek in mu dal en teden časa, da se odloči, ali ga bo sprejel. Janša je takrat dejal, da bo mandat sprejel, če se bo izkazalo, da zadostno število strank deli približno podobne poglede na prihodnost.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Svet gorenjskih sindikatov, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije so danes podpisali novo kolektivno pogodbo za trgovino. Prinaša zaprtje vseh trgovin na vse praznike, višje plače in višje dodatke na nedeljsko delo. Več o tem Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije.

Izjava