Off "novega" predsednikškega kandidata

Turška policija je nasilno razgnala protestne shode v več turških mestih, ki so skušali obeležiti obletnico pričetka lanskih obsežnih protivladnih protestov. S solzivcem in vodnimi topovi so policisti preprečili protest v Carigradu in aretirali okoli 120 ljudi. Prav tako so represivni organi nasilno posredovali v Ankari, kjer so se protestniki skušali zbrati na trgu Kizilay, kjer je pred letom bil ubit 26-letni Ethem Sarisuluk, ena od osmih žrtev lanskoletnih protestov. V Ankari je bilo aretiranih okoli 50 protestnikov.

Medtem so iz vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj napovedali, da bo turški premier, Recep Tayyip Erdogan kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah. V vladajoči stranki so ob tem napovedali tudi spremembe ustave, ki bodo predsedniku dale večja pooblastila. Turški volivci bodo tako na prihajajočih predsedniških volitvah 10. avgusta prvič neposredno izvolili predsednika republike, ki ga je do sedaj volil parlament. Če bo vladajoča stranka izpeljala svoje načrte, bi Erdogan lahko ostal na oblasti vse do leta 2023.

Nigerijo je pretresel nov teroristični napad. V mestu Mubi je eksplozija bombe ubila najmanj 40 ljudi, ki so si na stadionu ogledovali nogometno tekmo. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, ampak vseeno je glavni osumljenec islamistična uporniška skupina Boko Haram. Medtem sta italijansko zunanje ministrstvo in Vatikan sporočila, da sta bila osvobojena dva italijanska misijonarja in kanadska redovnica, ki so bili ugrabljeni pred dvema mesecema. Ugrabitelji tudi v tem primeru niso znani, sumijo pa pravtako Boko Haram.

Nadaljujejo se spopadi v Libiji, kjer so paravojaške enote, zveste nekdanjenmu poveljniku libijske vojske, Khalifu Haftarju, znova napadle oporišče uporniške skupine Ansar al Sharia v kraju Bengazi na vzhodu države. Na ulicah Bengazija naj bi potekali siloviti spopadi, medtem ko so se meščani poskrili po domovih. Haftar je pred kratkim obtožil vlado, da ji ni uspelo zatreti uporniške skupine v državi in sedaj s svojimi iregularnimi enotami skuša iztrgati nadzor nad vzhodom države iz rok upornikov.

Iz Egipta poročajo o gladovni stavki zapornikov zaradi nečloveških razmer, v katerih ti bivajo. Pojavilo se je več posnetkov, ki prikazujejo nevzdržne razmere v tamkajšnjih zaporih. Zaporniki spijo praktično eden na drugemu v prenatrpanih celicah, na razpolago jim je premalo sanitarij, higienske razmere pa so na splošno porazne. Poleg tega pazniki priprte redno mučijo in v postopkih z njimi radi uporabljajo elektro šoke. Policija vojaškega režima skuša nasilno prekiniti gladovno stavko z uporabo solzivca in pretepanjem zapornikov. Po podatkih egiptovskih oporečnikov naj bi od vojaškega udara dalje bilo aretiranih več kot 23.000 političnih zapornikov, gre zlasti za udeležence protestov proti vojaški hunti.

S posredovanjem Katarja so Združene države Amerike dosegle dogovor s talibani o izmenjavi zapornikov. Ameriški vojak, Bowe Bergdahl, ki je preživel pet let v talibanskem ujetništvu, je bil izpuščen in se nahaja v Nemčiji, kjer, po besedah ameriških vojaških predstavnikov, opravlja proces reintegracije. Medtem je pet nekdanjih visokih predstavnikov talibanov prispelo v Katar. Izpuščeni so bili po več kot desetletju ujetništva v zloglasnem Guantanamu, kar je naletelo na negodovanje afganistanskih oblasti in Obami nenaklonjenih kongresnikov.

Medtem ko Bergdahl opravlja tako imenovani proces reintegracije, je talibanski poveljnik, ki je nad njim bdel zadnjih pet let, opisal njegovo življenje v ujetništvu. Ugrabitelji naj bi ga skušali ogreti za islam, ampak Bergdahl naj ne bi pokazal nekega posebnega zanimanja, saj je raje igral badminton in pomagal pri kuhi. Vestno naj bi obeleževal večje krščanske praznike in vabil talibanske borce na manjše slovesnosti. Poleg tega naj bi se v zadnjih letih naučil tekoče govoriti afganistanska jezika pašu in darijsko perzijščino.

Španski kralj Juan Carlos je napovedal, da se namerava odpovedati kroni v korist prestolonaslednika princa Felipeja. Carlos je španski monarh vse od smrti diktatorja Francisca Franca leta 1975. O razlogih za njegovo abdikacijo lahko le špekuliramo, saj jih še ni pojasnil. Po nekaterih virih, ki pa so roko na srce precej neverodostojni, naj bi tako želel lajšati tegobe obuboženega prebivalstva, saj naj bi Španci krizo lažje prenašali ob pogledu na mlajšega in lepšega vladarja.

Predsednika policijskih sindikatov, Radivoj Uroševič iz Policijskega sindikata Slovenije in Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije, sta podpisala aneks h kolektivni pogodbi z Gregorjem Virantom, ki opravlja tekoče posle kot minister za notranje zadeve.

Kaj so s podpisom aneksa dosegli in kaj podpis pomeni za stavko, ki jo je za 9. junija napovedoval Sindikat policistov Slovenije, smo vprašali predsednika sindikata Zorana Petroviča:

Izjava se nahaja v posnetku.

Vlada v odhodu je sicer aneks h kolektivni pogodbi za policiste potrdila na dopisni seji preteklo sredo.