V Združenih državah Amerike so volivci v štirinajstih zveznih državah volili na demokratskih strankarskih volitvah. Zmagovalec tako imenovanega »supertorka« je Joe Biden, nekdanji podpredsednik Baracka Obame. Zmagal je v devetih zveznih državah in tako prevzel vodstvo pred senatorjem Berniejem Sandersom. Biden je zmagal v državah na jugu z veliko podporo temnopoltih, starejših in levosredinskih volivcev. V Teksasu sta bila Sanders in Biden skoraj izenačena, glasove delegatov je na koncu pobral Biden. Sanders pa je slavil v Kaliforniji, ki ima največje število delegatov. Za osvojitev nominacije za demokratskega kandidata je potrebnih 1.991 delegatov, do sedaj jih ima Biden 453, Sanders pa 382. V volilni tekmi poleg dveh vodilnih ostajajo še senatorka Elizabeth Warren, ki je izgubila v svoji domači državi Massachusetts, nekdanji newyorški župan Michael Bloomberg in kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard. 

Ukrajinski predsednik vlade Oleksij Gončaruk je odstopil že drugič v dveh mesecih. Prvič je svoj odstop predsedniku Vlodomirju Zelenskemu ponudil januarja, po tem ko je v javnosti zaokrožil posnetek, v katerem je premier predsednika označil za popolnega laika. Takrat je Zelenski Gončaruku ponudil še eno priložnost, tokrat pa je že sprejel sklep o njegovem nasledniku, saj naj bi se spori med vlado in predsednikom poglobili. Predsednik Zelenski in stranka Sluga narodu sta za novega premierja predlagala Denisa Šmigala, ki je pred enim mesecem nastopil položaj podpredsednika vlade in ministra za regionalni razvoj. Ukrajinski parlament bo o novem predsedniku vlade odločal že danes, pričakovano pa je, da bo Šmigal dobil zadostno podporo, saj ima vladajoča stranka absolutno večino v parlamentu. V reorganizaciji vladnega kabineta bi se lahko zamenjala tudi zunanji in finančni minister.

Španska vlada je potrdila osnutek zakona, s katerim bi se vsak spolni odnos brez privoljenja obravnaval kot posilstvo. Glede na dosedanjo špansko zakonodajo je moral napadalec uporabiti naslije ali žrtev ustrahovati, da so napad obravnavali kot posilstvo. Z novim zakonom bi se povečale zaporne kazni za omenjena kazniva dejanja, še posebej strogo bi obravnavali primere, v katerih bi napadalec uporabil nasilje ali žrtev zadrogiral. in v katerih bi bila žrtev posilstva žena ali nekdanja partnerka napadalca. Preden bodo o zakonu glasovali v parlamentu, ga morata pregledati še dve posebni komisiji, tako da zakon ne bo sprejet prej kot v naslednjih šestih mesecih. 

Po množičnih protestih in dolgi stavki zaposlenih v prometu je narodna skupščina v Franciji potrdila zakon o uvedbi sporne pokojninske reforme predsednika Emmanuela Macrona. Zakon je bil potrjen po dveh neizglasovanih nezaupnicah vladi, ki sta ju vložili leva in desna opozicija zaradi Macronove odločitve, da bo reforma sprejeta brez parlamentarne razprave. O predlogu reforme bodo zdaj odločali še v senatu, v katerem imajo večino konservativci, ki reformi niso naklonjeni. V primeru, da predlog v senatu pade, ga lahko narodna skupščina vseeno preglasuje. 

Splošno sodišče Evropske unije je zavrnilo prošnjo nekdanjega katalonskega podpredsednika Oriola Junquerasa, da mu začasno omogoči zasesti sedež v Evropskem parlamentu, medtem ko čaka na odločitev Evropskega sodišča o svoji poslanski imuniteti. Spomnimo, Junqueras je bil lani na evropskih volitvah izvoljen za poslanca, vendar zaradi sodnih postopkov, ki tečejo zoper njega v Španiji, sedeža v parlamentu ni mogel zasesti. Evropski parlament je tako januarja njegovo poslansko mesto razglasil za prosto in prekinil njegovo poslansko imuniteto. Če bi jo obdržal, bi ta lahko preprečila 13-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri izvedbi katalonskega referenduma o neodvisnosti. 

Evropska komisija je predstavila prvi evropski podnebni zakon, ki predvideva doseganje podnebne nevtralnosti Evropske unije do leta 2050. Na podlagi presoje vplivov bo komisija do septembra predlagala nove cilje za zmanjšanje izpustov do leta 2030. Za zdaj do tega leta načrtuje znižanje izpustov za 50 odstotkov. Komisija bo leta 2023 prvič pregledala skladnost evropskih in nacionalnih ukrepov s predstavljenimi cilji, nato pa bo to ponovila vsakih pet let. Evropska komisija od držav članic pričakuje, da bodo pripravile nacionalne strategije za prilagoditev na podnebne spremembe. V primeru da njihovi ukrepi ne bodo zadostni, jim bo komisija izdala priporočila za izboljšanje. Okoljevarstveniki tako imenovani Zeleni načrt kritizirajo, saj naj ne bi določal zadostnih ukrepov za krajše obdobje. Komentira Greenpeaceov svetovalec za podnebno pravičnost Sebastian Mang: 

Izjava

Dokončno je, imamo novega predsednika vlade. Janez Janša je na glasovanju v državnem zboru dobil mandat za sestavo vlade. Tajno je glasovalo 84 poslancev, od teh jih je 52 podprlo novega mandatarja, 31 jih je glasovalo proti, poslanci SAB pa so glasovanje obstruirali. Novo koalicijo tako sestavljajo stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS. Seznam kandidatov za ministre bo v državni zbor predvidoma vložen do konca tedna. Mesto predsednika državnega zbora bo predvidoma zasedel Igor Zorčič iz SMC. Koalicija bo pripravila tudi predlog novih kandidatov za parlamentarne odbore in komisije. V nagovoru poslancem je novi mandatar napovedal oblikovanje demografskega sklada, debirokratizacijo in decentralizacijo institucij. Izpostavil je nujnost gospodarskega razvoja in konkurenčnega javnega zdravstva ter šolstva, saj, citiramo: »kakovost naj ne bi bila mogoča brez konkurence«. Konec citata. Vlada bo med drugimi ukrepi postavila tudi jasne določbe glede obravnave migrantov. Janezu Janši sta ob izvolitvi čestitala njegov somišljenik, madžarski premier Viktor Orban ter vodja Evropske ljudske stranke Manfred Weber. 

OFF pripravila vajenka Ajda.