Trdnjava evropska začenja še ostreje upravičevati svoj naziv in na migrantsko krizo odgovarjati z omejevanjem prostega prehoda mej med državami znotraj Evropske unije. Ključne države, ki se nahajajo na migrantstki poti, so na notranjih mejah ponovno začele izvajati poostreno konotrolo potnikov, začenši z Nemčijo, ki včeraj od  21. ure z okrepljenimi policijskimi vrstami v Freilassingu, ležečem na glavnem cestnem in železniškem kooridorju med Salzburgom in Münchnom, izvaja striktno preverjanje dokumentov. Ukrep, ki ga je nemški notranji minister Thomas de Maiziere napovedal kot začasnega, a iz, kakopak, varnostnih razlogov nujnega, je že povzročil kaos v prometu: iz Salzburga, Passaua in mejnega prehoda Bad Reichenhalla (izg. rajhenhala) poročajo o zastojih na cestah, odpovedani pa so tudi mednarodni vlaki med Avstrijo in Nemčijo. Po navedbah Reutersa je v obe smeri zaprta tudi avtocesta, ki Avstrijo povezuje z Madžarsko.

Zgledu Nemčije sta nemudoma sledili Avstrija in Slovaška. Prva je za poostren nadzor na mejah, ki naj bi po besedah avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza preprečil, citiramo, “uničujoče učinke begunskega navala”, angažirala celo vojsko, druga pa z enakimi nameni 220 dodatnih policistov. Ti naj bi nadzirali predvsem tako imenovano zeleno mejo in preprečvali ilegalne prehode beguncev in migrantov.

Ponovna vzpostavitev nadzora na mejah s strani nekaterih držav Evropske unije Mojce Pajnik, raziskovalke migracij na Mirovnem inštutu, ne preseneča, kljub temu pa je pričakovala, da bo do tovrstnega ukrepa, vsaj kar se tiče Nemčije, prišlo kasneje.

Izjava

O poostrenem nadozru na mejah in krizi soočanja z migranti pa več v Offsajdu ob 17h.   

Na volitvah za predsednika laburistične stranke Velike Britanije je z 59,5 odstotka povedel socialist Jeremy Corbyn. Na njegovo zmago se je premier David Cameron odzval na twitterju, kjer je zapisal, da laburistična stranka zdaj predstavlja tveganje za nacionalno in ekonomsko varnost, poleg tega pa ogroža varnost britanskih družin. Corbynova zmaga bi lahko pomenila odmik od politike “New Labourja”, ki je zgolj v imenu nasledila Blairovo politiko “tretje poti”.

Novoizvoljeni predsednik laburistov je že predstavil kabinet v senci. Za finančnega ministra je imenoval tovariša Johna McDonnella, ki je leta 2010 razburil z izjavo, da bi se rad vrnil v osemdeseta in umoril Margaret Thatcher. Preostanek kabineta je za levičarje rahlo razočaranje, med drugim mesto notranjega ministra v senci prevzema Corbynov protikandidat Andy Burnham, senčni minister za zunanje zadeve pa ostaja Hilary Benn.

Z menjavo v vodstvu stranke pa se utegnejo kaj kmalu soočiti tudi avstralski liberalci. Več ministrov je namreč predsednika vlade Tonya Abbotta pozvalo k odstopu. Strankarski kolegi Abbottu očitajo slabo gospodarsko politiko, premier naj ne bi storil dovolj za miren razvoj podjetništva, kar pa lahko pripelje do zmage avstralskih laburistov. Abbott je v odgovor kritikom že razpisal izredne strankarske volitve, njegov protikandidat pa bo glavni kritik, minister za komuniciranje in nekdanji predsednik liberalcev, Malcolm Turnbull. Volitve bodo danes zvečer po osrednjem avstralskem času, oba kandidata pa sta prepričana v svojo zmago. Turnbullu sicer kaže malenkost bolje, saj si je zagotovil podporo podpredsednice liberalcev Julie Bishop.

* v času nastajanja prispevka smo izvedeli da je Tony Abbott volitve izgubil

Kabinet pa dela težave tudi alžirskemu predsedniku Abdelazizu Boutefliki. Slednji je po 20 letih službovanja zamenjal šefa vojaške obveščevalne službe Mohameda Medieneja. Analitiki potezo vidijo kot del kampanje odstranjevanja vpliva obveščevalne službe DRS. Obveščevalna služba DRS vse od alžirske osamosvojitve dalje ostaja zelo močan politični igralec. Dolgoletnega vodjo omenjene agencije Medieneja pa bo zamenjal general Tartag, član predsednikove struje in njegov bivši svetovalec za varnostna vprašanja.

V več mestih v Bangladešu so se razvili študentski protesti. Tisoče protestnikov se je dvignilo proti novemu davku na šolnine na privatnih univerzah. Večina študentov na privatnih univerzah namreč izhaja iz družin spodnjega srednjega sloja, novi sedem in pol odstotni davek pa bi za njih predstavljal veliko finančno obremenitev.

Na območju jeruzalemske mošeje Al Akša so izbruhnili spopadi med izraelsko policijo in palestinskimi civilisti, po tem ko so izraelski policisti vdrli v mošejo in z gumijastimi naboji ter solzilcem napadli tam prisotne Palestince. Napetost se je sicer stopnjevala že pretekle dva tedna, predvsem zaradi prepovedi vstopa civilne straže muslimanov v mošejo, ki jo je odredil izraelski obrambni minister. Uradni razlog za policijsko akcijo je namig, da naj bi palestinski verniki napadli Jude, ki so prišli molit na bližnji Temepeljski grič.

Uradni Zagreb je ta teden razburil Evropsko unijo. Po tem ko je hrvaški premier Milanović v sabor poslal sveženj zakonov, ki bi omogočili pretvorbo kreditov hrvaških kreditojemalcev iz frankov v evre in s tem omogočili lažje odplačevanje hitro rastočih obresti. Za podobno potezo se je odločila tudi Poljska, le da se je ta pred tem posvetovala z bankami in si tako zaslužila manj graje evropskih funkcionarjev. Najbolj ogorčen je bil avstrijski finančni minister, ki je ravnanje Hrvaške po neformalnem zasedanju finančnih ministrov EU označil za protievropsko in nacionalistično. Evropska centralna banka pa je medtem že imenovala delavno skupino, ki bo preverjala tovrstno ravnanje.

Kljub temu, da finančni minisiter Dušan Mramor svari pred povečanjem apetitov navzklic gospodarski rasti, je svojo roko v malho državnega proračuna dalo zunanje ministrstvo. V proračunu za leto 2016 je namreč predvideno ponovno odprtje veleposlaništva v Iranu. Spomnimo, Slovenija je ambasado v Iranu zaprla leta 2013 zaradi varčevanja. Glavni razlog za ponovno odprtje veleposlaništva je kakopak gospodarske narave. Oktobra bo pet slovenskih podjetij - Riko, Iskratel, Duol in Comita -  v Teheranu odprlo gospodarsko pisarno. Vrednost menjave med Iranom in Slovenijo je v zadnjih letih zaradi mednarodnih sankcij upadla, a se zaradi otoplitve odnos med Zahodom in Iranom obetajo nove priložnosti.