Off novih konsolidacij

Off novih konsolidacij

Aktualno-politična novica
25. 11. 2016 - 15.00
 / OFF

Po navedbah libanonskega časnika As-Safir, ki zavzema politične pozicije blizu gibanja Hezbolah, naj bi Egipt v Sirijo poslal osemnajst vojaških pilotov. Egiptovska vlada navedb ni potrdila, po poročanju časnika pa naj bi šlo za prvo fazo v obsežnejšem vojaškem sodelovanju med državama. Egiptovski predsednik Abdel Fatah el-Sisi je sicer pred nekaj dnevi javno podprl režim Bašarja al-Asada in poudaril nujnost ponovne vzpostavitve vlad v regiji. Takšno pozicioniranje Egipta je v nasprotju z interesi Savdske Arabije. Ta je od vzpostavitve vojaške oblasti Egiptu priskočila na pomoč z več kot 10 milijardami dolarjev pomoči in prodajo 700 tisoč ton nafte mesečno po ugodni ceni.

Egipt pa se pod Sisijem intenzivneje povezuje tudi z Rusijo. Februarja sta državi podpisali trgovski sporazum, že prej sta naznanili egiptovski nakup ruske vojaške opreme v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev, Rusija pa bo financirala tudi izgradnjo jedrske elektrarne v državi. Prvi resnejši umik Egipta iz zunanjepolitičnih projektov Savdske Arabije se je zgodil oktobra, ko je Egipt podprl ruski predlog o razrešitvi konflikta v Siriji. Ta je v nasprotju z interesi Savdske Arabije, ki podpira uporniške sile. Zalivsko kraljestvo je v odgovor zamrznilo sporazum o dobavi nafte.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Islamska država je prevzela odgovornost za napad v mestu Hilla, sto kilometrov južno od Bagdada, v katerem je bilo ubitih približno 100 šiitsih romarjev, večinoma iranskih državljanov. Medtem ko se je ozemlje Islamske države na severu Iraka skrčilo, se je povečalo število samomorilskih napadov skupine na večinsko šiitskem jugu države. Podobni napadi so se v Bagdadu zvrstili že julija in sredi oktobra, tik pred začetkom napada na Mosul. Ti napadi spodbujajo sektaško nasilje v Iraku, hkrati pa iraško vojsko silijo v premeščanje sil v južne province. Šiitski romarji iz Irana so bili v zadnjem desetletju velikokrat tarča sunitskih uporniških skupin, zato pri njihovem varovanju v Iraku sodeluje tudi iranska vojska. Z napadom se Islamska država tudi maščuje za iransko vlogo v vojni v Siriji in Iraku.

Iz Bližnjega na Daljni vzhod. Kitajska vlada krepi nadzor nad prebivalstvom regije Šindžan na severozahodu države. Vseh dvajset milijonov prebivalcev regije mora svoje potne liste predati v pregled lokalni policiji. Gre za očitno omejevanje svobode gibanja, saj morajo vsi, ki potrebujejo potni list, zanj zaprositi na policijski postaji. Čeravno je tarča ukrepa celotno prebivalstvo, pa gre tudi v tem primeru za še enega izmed napadov na muslimansko manjšino Ujguri. V regiji jih prebiva deset milijonov, državne oblasti pa jih obtožujejo separatizma. Vendar oblasti v Pekingu ne krepijo nadzora zgolj zaradi sunitske manjšine, ampak imajo v regiji tudi ekonomske interese. Skozi njo poteka načrtovani tranzitni koridor “en pas, ena pot”, ki bo Kitajsko po kopnem povezala z Evropo, regija pa je bogata tudi z nafto.

Od enega hegemona k drugemu. Predsedniška kandidatka stranke Zelenih Jill Stein je zbrala 4,5 milijona dolarjev za ponovno štetje glasov v zveznih državah Michigan, Wisconsin in Pensilvanija. V vseh treh je z minimalno razliko zmagal Trump, ki mu je za razliko od prejšnjih republikanskih kandidatov uspelo nagovoriti volilce v tako imenovanem rjastem pasu. Omenjene države vsebujejo 46 elektorskih glasov, ki bi ob predpostavki zmage v vseh treh  rezultat volitev spremenili v prid demokratske kandidatke Hillary Clinton. Možnost spremembe rezultata je zanemarljiva, saj v Pensilvaniji in Wisconsinu uporabljajo elektronski sistem glasovanja, ki ne preverja pravilnosti v procesu, ampak ponovno skenira obstoječi rezultat. Zelena stranka želi opozoriti na zastareli volilni sistem v ZDA in vztraja pri reformiranju volilnega procesa. Trenutna razlika v glasovanju med Trumpom in Hillary Clinton je 1,3 milijona glasov v prid slednje.

Na staro celino. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je napovedal, da bo odstopil in se vrnil v nemško politiko. Kandidiral bo za poslanca, obeta pa si mesto vodje socialnih demokratov. Kdo bo naslednji predsednik Evropskega parlamenta, je še nejasno. Schulzeva stranka Socialni demokrati in Evropska ljudska stranka sta po volitvah v Evropski parlament sklenili dogovor, da si mandat razdelita na pol, čemur socialni demokrati sedaj nasprotujejo. Ne želijo namreč, da bi Evropska ljudska stranka poleg mesta predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta obvladovala tudi predsestvo parlamenta. Evropska ljudska stranka nasprotno poziva k zedinjenju vseh proevropskih strank za enim kandidatom. Želijo si preprečiti razprtije v zavezništvu s socialnimi demokrati, ki bi po njihovem koristilo le evroskeptikom.

Po včerajšnjih nemirih v begunskem centru Harmanli v Bolgariji je bilo pridržanih dvesto migrantov. Migranti so protestirali proti omejitvi prostega gibanja, ki je bila uvedena v začetku tedna. Bolgarske policijske enote so proti protestnikom uporabile vodni top in gumijaste izstrelke, domnevno kot odgovor na metanje kamenja in poskuse migrantov, da bi zapustili center. Povod za sporno karanteno je bilo poročanje lokalnih medijev, da migranti prenašajo nalezljive bolezni. Temu so sledile demonstracije lokalnih prebivalcev, ki so zahtevali zaprtje centra. Zdravstvene službe, ki so pregledale center, dokaza o obstoju bolezni niso našle. Harmanli blizu turške meje je največji begunski center v Bolgariji, kjer trenutno prebiva okoli 3000 migrantov, večinoma iz Afganistana, Iraka in Sirije, število migrantov v Bolgariji pa zadnje mesece vztrajno upada.

Hrvaška vlada je sprejela uredbo, po kateri lahko sama začasno imenuje člane uprave gospodarskih družb v izključno državni lasti, mimo nadzornih svetov. Sorodna uredba vladi tudi omogoča, da zamenja trenutne člane in po predpisanih kriterijih imenuje nove. Ti dve uredbi sta prvi ukrep Ministrstva za upravljanje državnega premoženja, ki je bilo ustanovljeno v začetku meseca. Vladi je v upravo omogočeno imenovati člane neposredno po lastnem izboru, mandat pa lahko prevzamejo za največ šest mesecev. V tem času je vlada zavezana, da izpelje javni razpis za imenovanje stalnih članov. Po zagotovilih ministra Gorana Marića je mnogim starim članom nadzornih svetov že potekel mandat in je zamenjava namenjena zgolj normalnemu delovanju podjetij v vmesnem času. S tako razlago pa ni zadovoljna opozicija, ki opozarja, da uredbi ne pripomoreta k prenehanju političnega kadrovanja v državnih podjetjih.

Na današnji izredni seji je nadzorni svet Elektra Ljubljana dovolil prevzem svojega hčerinskega podjetja Elektro energija s strani podjetja Gen-I. Že v torek je Agencija za varstvo konkurence odločila, da okrepljeno povezovanje dveh največjih ponudnikov električne energije v Sloveniji ne krši konkurenčnih pravil. Prepletanje podjetij bo vodilo v oblikovanje največjega energetskega konglomerata, ki bo nadzoroval štirideset odstotkov trga električne energije. Kako poteka povezovanje, pojasnjuje novinar Primož Cirman.

Izjava:

Vzroki in povodi za prepletanje podjetij so povezani s spremembami na energetskih trgih. Pojasnjuje Cirman.

Izjava

Off so pripravili vajenci Klemen, Maks, Gea in Neja  

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness