Začenjamo v Venezueli, od koder prihajajo novice o prizadevanjih za otoplitev odnosov med ZDA in to južnoameriško državo. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je le nekaj dni po tem, ko je ameriškega podpredsednika Joa Bidena obtožil načrtovanja državnega udara v Venezueli, na generalnega sekretarja Skupnosti južnoameriških narodov Ernesta Samperja naslovil predlog, po katerem bi skupnost podprla Venezeuelo v pogajanjih z ZDA. Maduro je ob tem izrazil upanje, da bodo pogovori med ZDA in Venezuelo v prihodnosti potekali v drugačnem, bolj spravljivem tonu.

Precej manj pa bodo venezuelske oblasti v prihodnje spravljive s protestniki na ulicah. Pred kratkim je namreč v veljavo stopil zakon, v skladu s katerim lahko državne oborožene sile med spopadi s protestniki uporabljajo strelno orožje.

Selimo se v zahodno Afriko, natančneje v Kamerun, kjer je ponovno udaril Boko Haram, tokrat v mestu Fotokol nedaleč od meje z Nigerijo. Pustošenje mesta Fotokol, v katerem je bila s strani skrajnežev upornikov zažgana tudi glavna mošeja, je po večurnih spopadih uspela ustaviti združena vojska Kameruna in Čada.  Vzrok pokola, v katerem je bilo brutalno umorjenih več deset civilistov, gre iskati v torkovi ofenzivi čadske vojske, ki je v bitki za mesto Gamboru pobila 200 islamskih skrajnežev  pripadnikov Boko Harama..

V Bruslju se bodo sestali obrambni ministri zveze Nato, kjer bodo razpravljali o nadaljnjem postopanju okrog ukrajinske krize. Glavna tema zasedanja bo okrepitev Natove vojaške prisotnosti, kot odgovor na nadaljevanje spopadov v tej nemirni državi. Generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg je predvidene spremembe v odnosu do Ukrajine označil kot največje od konca hladne vojne. Kakšne te spremembe bodo, zaenkrat še ni jasno, govori pa se o namestitvi stalne, 5000-članske vojaške grupacije za hitro odzivanje in vzpostavitvi poveljniških centrov v šestih vzhodnoevropskih državah.

Medtem se v Kijevu mudi ameriški zunanji minister John Kerry, ki z ukrajinskim predsednikom Porošenkom razglablja o možnosti oborožitve ukrajinskih sil. Morebitno pošiljanje orožja v Ukrajino sta sicer že zavrnila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian. Nemško-francoska politična naveza se je z napovedjo današnjega obiska Merklove in Hollanda v Kijevu in jutrišnjega srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom bolj aktivno vpletla v reševanje krize v Ukrajini, na pogovorih pa si bosta voditelja dveh najmočnejših evropskih držav sodeč po napovedih prizadevala za mirno in hitro končanje državljanske vojne v Ukrajini.

Grško turnejo pogajanja za oblikovanje novega programa izhoda iz krize je prekinila intervencija Evropske centralne banke, krajše ECB. ECB ne bo več zagotavljala kritja grških obveznic in bo s tem vplivala na višino mednarodnih posojilnih obrestnih mer, seveda v kolikor Grčija ne nadaljuje z izvajanjem dogovorjenega in predpisanega varčevalnega programa. S to napovedjo je cena grških obveznic strmo padla, kar bo močno otežilo novo grško zadolževanje, ki bo nujno potrebno po koncu februarja. Grško finančno ministrstvo se je že odzvalo s komentarjem, da obstajajo na voljo tudi drugi likvidnostni kanali. S tem pritiskom ostaja Grčiji na voljo bistveno manj časa, da izoblikuje alternativno finančno strategijo, ki temelji na zavračanju varčevalnih zahtev. Izraz intervencija zato ni na mestu, bolj gre za obliko izsiljevalnega ultimata ali grožnje, ki bo pristrigla peruti novi grški vladi.

S povsem drugo vrsto težav pa se soočajo na jugu Madžarske. Po tem, ko so v celotnem lanskem letu madžarske oblasti prejele 43.000 vlog za azil, so samo v prvem mesecu novega leta zabeležili 13.000 tovrstnih prošenj. V veliki večini gre za migrante kosovskega rodu, ki na ilegalen način prečkajo srbsko-madžarsko mejo in se nato, v upanju na odobritev azila in nadaljnjo pot v obljubljeno deželo Nemčijo, predajo madžarskim oblastem. Reševanja problema se je na sporen, a v Evropi že precej ustaljen način lotil župan obmejnega mesta Asotthalom Laszlo Toroczkai, ki je predlagal, da bi s pomočjo evropskih sredstev okrog mesta postavili ograjo in s tem zajezili naval migrantov. Kot je znano, so se z visokimi ograjami in zidovi problema nezakonitih migracij pred časom lotili tudi v Bolgariji in Grčiji, s fizično bariero v obliki zidu pa so se pred romskim prebivalstvom obdali tudi v slovaškem mestu Košice.  

V Srbiji se je po več kot 4 mesecih nadaljevalo in kmalu bilo spet prekinjeno sojenje narko dilerju Darku Šariću in skupini soobtoženih za preprodajo 5,7 ton kokaina. Zaradi stavke srbskih odvetnikov je sodni proces več mesecev miroval, prvoobtoženi Šarić pa je z zahtevo po izločitvi posebnega tožilca Miljka Radisavljevića poskrbel, da mu sodne dvorane ne bo potrebno ponovno prihajati vsaj do konca meseca. Šarićeva obramba posebnemu tožilcu očita pristranskost, kakor tudi njegovemu namestniku Saši Ivaniću in srbski republiški državni tožilki Zagorki Dolovac. Tožilstvo je zahtevo zavrglo in nov narok sklicalo za 24. februar.

Sojenje Darko Šariću in 35 njegovim domnevnim sodelavcem, med katerimi jih je 14 na begu, 9 jih je krivdo že priznalo, 3 pa so se odločili za sodelovanje s policijo, bi se morala sicer nadaljevati že septembra, ko je domnevni vodja balkanskega kokainskega kartela napovedal svojo detajlno obrambo. Te še nismo dočakali, je pa zato v drugem sodnem procesu, ki se je prav tako nadaljeval po več mesecih, advokat Radovan Štrbac, ki ga tožilstvo skupaj s Šarićem in soobtoženimi bremeni pranja na račune koke pridobljenega denarja, postregel z obtožbami lastnika trgovskega podjetja Delata Delta Holding Miroslava Miškovića. Očital mu je, da si je hotel prisvojiti zemljišče njegovega podjetja Jedinstvo.  

Retoričnih manevrov v obliki grožnje pa se poslužuje tudi podhranjen in nove finančne vizije ter predvsem sredstev lačen slovenski visokošolski sistem. Dejstvo je, da se sredstva za financiranje univerz oziroma fakultet od leta 2011 zmanjšujejo, obratno sorazmerno pa se povečuje količina delovnih obveznosti, ki v strokah množijo zapletene administrativne labirinte. Samo po sebi to ni nobena novost; spremembo je tokrat na strani odziva slovenskega akademskega vrha, ki dosega novo stopničko v zgražanju. Dekani ljubljanskih fakultet so očitno obupani, kar izpričuje patetika njihovega odgovora na ponovno zmanjšanje sredstev: govori se o koncu univerze, celo o univerzi, ki bo morala zapreti vrata. Morda se to sklada z Nacionalnim programom za razvoj v družbo podizvajalcev.

Delni in popolni odpis dolga prebivalcem, ta v zadnjem času na Balkanu precej popularen socialni ukrep, postaja akutalen tudi v Podalpju. Premagovanje revščine z odpisom dolgov socialno najšibkejšim, je predlagala poslanska skupina Združene levice,  o tem pa bosta proti večeru razpravljala pristojna parlamentarna odbora za socialne zadeve in finance. Vodja poslanske skupine Združene levice, Luka Mesec:  

izjava

OFF so pripravili Nejc ter vajenca Jaro in Maruša.