Boj med državno vojsko in podporniki samooklicanega preroka Paula Josepha Mukungubile v Kongu se nadaljuje. Spopadi so v ponedeljek v akciji, s katero so varnostne sile ponovno pridobile nadzor nad letališčem, televizijsko postajo in vojašnico v prestolnici Kinšasa, zahtevali 100 žrtev. Verski voditelj Mukungubila in njegovi privrženci nasprotujejo politikam predsednika Josepha Kabile, ki želi doseči dogovor s Tutsiji na vzhodu države, saj naj bi se s tem Kongo podredil željam sosedne Ruande. Etnično nasilje in splošna nestabilnost v Kongu vladata že desetletja. Ljudem naj bi v tej situaciji pomagala tudi Organizacija Združenih narodov, ki ima v državi svojo največjo mirovno misijo, ki deluje že 14 let in zaposluje več kot 21.000 ljudi. Navkljub ogromnim vsotam denarja, ki jih mednarodna organizacija nameni misiji, pa je učinkovitost njenih akcij vprašljiva, saj je že večkrat prišlo do obtožb, da ne deluje v najboljšem interesu lokalnih prebivalcev in je zelo neuspešna pri zaščiti civilistov.

Izrael je na prostost izpustil še 26 palestinskih zapornikov. Gre za del skupine 104 zapornikov, ki bodo na podlagi dogovora z Izraelom izpuščeni v naslednjih mesecih. Izraelska gesta naj bi izkazala pripravljenost na sodelovanje v mirovnih pogajanjih, ki so se ponovno začela julija letos. Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanyahu se je za izpustitev dogovoril v sklopu pogajanj z ameriškim zunanjim ministrom Johnom Kerryjem. Dejanje je sprožilo jezo številnih Izraelcev, ki v tem vidijo veliko izdajo s strani njihove vlade. Netanyahu se je tako znašel v morju kritik, ki jih je skušal omejiti s predstavitvijo novih načrtov gradnje izraelskih naselij na palestinskih ozemljih. Palestinski predsednik Mahmoud Abas je v Ramalli sprejel zapornike, ki so v domovini zaradi svojega upora izraelski okupaciji veliki heroji.

Grški predsednik vlade Antonis Samaras optimistično zatrjuje, da Grčija ne bo potrebovala nadaljnje finančne pomoči. Njegovo sporočilo je prišlo po štirih letih posojil s strani Evropskega mehanizma za stabilnost ter Mednarodnega denarnega sklada, krajše IMF, in uvajanja reform, ki so jih morali Grki trpeti v zameno za posojilo. Samarasove samozavesti pa ne deli IMF, ki že namiguje na nujnost dodatnih posojil za poplačilo dosedanjih dolgov. Z jutrišnjim dnem sicer Grčija za šest mesecev prevzema predsedstvo Evropski uniji, kar bi znalo prisostvovati k trenutni želji olepševanja grške situacije in širjenju dobrih napovedi. Tudi v primeru, da se premierjeve trditve uresničijo, pa gre pri tem le za simbolno zmago za državljane, saj konec posojil ne pomeni tudi konca varčevalnih ukrepov. Grki se soočajo z rekordno, 27-odstotno brezposelnostjo, rezi v plače ter vedno bolj nestrpnim ozračjem z rastočo priljubljenostjo akterjev, kot je Zlata Zora.

Grčija pa seveda ni sama v skupini držav, v katerih trenutno potekajo razprave o dodatnih posojilih. Irski izstop iz programov finančne pomoči v sredini decembra je bil na primer prikazan kot dokaz, da je varčevalni boj proti krizi lahko uspešen. Medtem ko je to za predstavnike EU morda uspeh, pa Irce dejansko še v letu 2015 čaka 2 milijardi vreden program dodatnih rezov v javne storitve, za katere IMF že namiguje, da morda ne bo zadosten. Portugalski program se po treh letih podobnih ukrepov končuje v maju, pri čemer iz Evropske unije že prihajajo pritrdilni glasovi glede nadaljnje finančne pomoči v primeru nadaljevanja reform. Poslušnost predlogom, ki neprekinjeno prihajajo iz pisarn Mednarodnega denarnega sklada, Evropske komisije ter Evropske centralne banke, pa bi znala v prihodnosti naleteti na ovire, na kar kaže zavrnitev dodatnih znižanj pokojnin v javnem sektorju s strani portugalskega ustavnega sodišča v začetku decembra.

Še ena zgodba uspeha Evropskega mehanizma za stabilnost je Španija. Danes se konča njihov program, ki je v roku enega leta poskrbel za dokapitalizacijo bank in naj bi izvlekel državo iz krize. Klaus Regling, direktor finančnega mehanizma, je prepričan, da bodo strukturne reforme ustvarile okolje za stabilno špansko gospodarstvo in rast v prihodnosti. Poleg tega je dodal, da pozdravlja »pripravljenost ljudi na sprejemanje kratkotrajne stiske v zameno za trajnostno okrevanje«. Z njegovimi izjavami se morda ne bi strinjali sto tisoči protestnikov, ki so varčevalnim ukrepom nasprotovali v zadnjem letu. Španska vlada se je na njihove aktivnosti sicer odzvala, in to z decembrskim zakonom za omejevanje demonstracij, ki predvideva veliko povišanje denarnih in zapornih kazni za kršitelje. Po novem med prekrške spada tudi vsakršno snemanje in širjenje posnetkov pripadnikov represivnih sil.

Novoletne praznike so se mnogi pripadniki britanskih gasilskih in policijskih vrst odločili prebiti v vzdušju delavske sloge. Za današnji dan so napovedali množično stavko kot odziv na spor glede nižanja pokojnin. Tisoči londonskih policistov so se pridružili 24-urni akciji ravno na dan, ko je potreba po njihovem delovanju ena največjih v celem letu. Sindikat za javne in komercialne storitve, ki govori v imenu stavkajočih, namreč zatrjuje, da metropolitanski policiji ne primanjkuje sredstev, in tako ni nobene potrebe po varčevanju na račun najnižje plačanih znotraj policijskega osebja. Policijska stavka je sicer izjema v Veliki Britaniji, kjer so plače in pokojnine policistov visoke v primerjavi z nacionalnimi povprečji. Vlade se njihovih prihodkov redko dotaknejo, saj se zavedajo pomembnosti zadovoljstva v policijskih vrstah za njihovo lastno stabilnost in varovanje pred javnimi nemiri, je pa že leta v teku in se nadaljuje outsourcanje policijskih nalog na privatne združbe.

Mednarodna federacija novinarjev je v svoji izjavi zapisala, da je bilo v letu 2013 ubitih 108 novinarjev in drugega medijskega osebja, največ v Siriji, katere konflikt je bil smrten za 15 novinarjev. Število predstavlja 10-odstotni padec v primerjavi z lansko statistiko, najbolj ogroženi naj bi bili novinarji v azijsko-pacifiški regiji. Federacija poziva vlade k ukrepanju in bolj učinkoviti zaščiti predstavnikov medijev ter izpostavlja večjo ogroženost žensk, ki so izpostavljene predvsem spolnemu nadlegovanju in ustrahovanju. Federacija predstavlja več kot 600.000 novinarjev v 134 državah.