Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sirsko vlado opozoril, naj preneha z obleganjem območja Vadi Barada severozahodno od Damaska. Poziv Turčije kot ene izmed zunanjih podpisnic mirovnega sporazuma daje dodatno težo enakemu pozivu uporniških skupin, ki so pred dnevi napovedale umik iz pogovorov o začetku mirovnih pogajanj v kazahstanski prestolnici Astana. Cavusoglu je kot akterja, ki morata zagotoviti prekinitev spopadov, imenoval tudi ostali dve zunanji podpisnici sporazuma, to sta Rusija in Iran. Območje Vadi Barada je glavni vir vode za sirsko prestolnico Damask, uporniške skupine pa so konec decembra po trditvah sirske vlade začele namenoma omejevati dobavo vode, kar je pripeljalo do vladne ofenzive na območje.

Združene države Amerike pa so medtem sporočile, da so pripravljene z letalstvom podpreti turško ofenzivo na severu Sirije. S strani Turčije podprte sile so tam trenutno v najintenzivnejše spopade zapletene v okolici mesta Al-Bab, ki ga nadzoruje Islamska država. ZDA se do sedaj v turško ofenzivo niso vpletle intenzivneje, saj je ta poleg boja z Islamsko državo uperjena primarno proti kurdskim silam, ki so eden izmed glavnih adutov ZDA v boju proti Islamski državi. Turčija pa želi preprečiti združitev vzhodnega in zahodnega dela njihovega ozemlja na severu Sirije. Turški obrambni minister Fikri Isik je včeraj namignil, da bo Turčija v primeru, da podpore s strani ZDA ne bo, premislila glede nadaljnega delovanja ameriške vojaške baze v mestu Incirlik na vzhodu države.

Izraelski vojak Elor Azaria je bil obsojen uboja palestinskega napadalca Yusrija al-Sharifa. Ta je lani z nožem napadel vojake na nadzorni točki v Hebronu in bil med napadom ranjen. Azaria je nato s strelom v glavo pokončal ranjenega Palestinca, ki je čakal na medicinsko pomoč. Primer je doživel sodno obravnavo, potem ko je izraelska organizacija B’Tselem na spletu objavila posnetek izvensodne usmrtitve. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je obsodbo označil kot težek dan za državo in izrazil podporo vojaku. Več kot 67 odstotkov Izraelcev podpira vojakovo oprostitev, več 100 ljudi pa je pred sodiščem protestiralo proti obsodbi in skandiralo rasistične slogane. Uboj al-Sharifa pa ni edini primer izvensodne usmrtitve v lanskem letu. Amnesty International je natančno popisal 15 primerov in jih predal izraelski državi. Do danes je bil sodno preganjan le Azaria.

Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je napovedal pospešeno deportacijo migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa azila, iz države. Italija bo v ta namen vzpostavila vsaj en tako imenovan “center za identifikacijo in izgon” v vsaki izmed dvajsetih italijanskih regij. Napoved prihaja po torkovem protestu migrantov v nastanitvenem centru Cona v bližini Benetk. Ta je sledil smrti migrantke zaradi zdravstvene težave, delavci v centru pa v njenem primeru naj  ne bi ukrepali dovolj hitro. Nastanitveni center Cona je sicer novembra obiskala tudi delegacija italijanskega parlamenta. Ta je izdala poročilo, v katerem je izpostavila slabe življenjske razmere v centru.

Predsednika Moldavije in Pridnestrske republike Igor Dodon in Vladimir Krasnoselski sta se srečala v Triaspolu, prestolnici Pridnestrske republike, ki jo Moldavija dojema kot svoje ozemlje. Pogovori so tekli o reševanju vsakodnevnih težav, s katerimi se soočajo prebivalci obeh strani reke Dnjester, kot sta izboljšanje transportnih in komunikacijskih povezav ter medsebojno priznavanje dokumentov, od diplom do vozniških dovoljenj. To se vklaplja v tako imenovano politiko majhnih korakov, ki od moldavskega podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo zaznamuje odnose med bregovoma Dnjestra. Dokončne razrešitve statusa Pridnestrske republike namreč ni na vidiku. Igor Dodon je medtem tudi preklical moldavsko državljanstvo bivšega romunskega predsednika Trajana Basescuja, saj je ta tekom svojega predsednikovanja zagovarjal združitev Moldavije in Romunije.

Nemška zvezna oblast za nadzor finančnega sistema, znana pod kratico BaFin, je vzpostavila spletni portal, na katerem bodo žvižgači s finančnih institucij lahko opozarjali na nepravilnosti. Portal naj bi omogočal komunikacijo med žvižgačem in regulatorjem, hkrati pa naj bi žvižgaču zagotavljal anonimnost. Portal naj bi tako žvižgačem olajšal žvižganje, ne spremlja pa ga tudi kakršnakoli sprememba v zakonodaji, predvsem glede zaščite žvižgačev pred pregonom. Sledeč poročilu Transparency International je tovrstna zakonodaja najbolje urejena v Združenih državah Amerike, sledita ji Velika Britanija in Južna Koreja, Nemčija pa v zaščiti žvižgačev močno zaostaja.

Slovenija

Anonimnost na spletu pa je od konca lanskega leta omejena v Sloveniji. Po poročanju časnika Delo je Generalna policijska uprava vse enote obvestila, da lahko od ponudnikov spletnih storitev brez sodnega naloga zahtevajo razkritje IP naslova vseh, ki so se odpovedali zasebnosti. Kot odpoved zasebnosti se pri tem šteje tudi objava spletnega komentarja na javno dostopnem spletnem mestu, in sicer tako pod pravim imenom kot pod psevdonimom. Policija bo tako lahko zahtevala IP naslove vseh spletnih komentatorjev brez sodnega naloga, pri tem pa se sklicuje na sodbo vrhovnega sodišča iz novembra lani. Komentira informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik:

Izjava

Vlada je danes obravnavala in sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. Zakon predvideva možnost, da bi Državni zbor na predlog Ministrstva za notranje zadeve v primeru velikega povečanja prihoda migrantov razglasil tako imenovane spremenjene razmere. V času trajanja spremenjenih razmer bi lahko policija zavrnila vstop v državo vsem tujcem brez dokumentov, tudi če bi želeli zaprositi za mednarodno zaščito, izjeme pa bi bili le mladoletniki brez spremstva in osebe, katerih življenje je neposredno ogroženo. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je na današnji tiskovni konferenci sprejem zakona utemeljevala na podlagi zagotavljanja varnosti:

Izjava

Z domnevnimi zlorabami azilne zakonodaje se vlada spopada z uveljavitvijo možnosti popolnega suspendiranja pravice do azila. Zaradi tega je predlog zakona, ki je v javnost pricurljal novembra lani (klik,klik), naletel na številne kritike. Med temi so bile tudi ocene, da bi lahko bil v nasprotju z ustavo in mednarodnimi obveznostmi Slovenije, saj ne zagotavlja pravice do postopka, v katerem se oceni upravičenost do mednarodne zaščite.

Svojčas so bile do zakona zadržane tudi nekatere koalicijske stranke in ministri znotraj vlade, predvsem minister za pravosodje Goran Klemenčič. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar trdi, da je zakon strokovno dodelan in medresorsko usklajen:

Izjava

Kljub domnevni usklajenosti pa je bil minister za pravosodje na današnjem glasovanju vzdržan:

Izjava