Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je izrazil skrb glede v torek sprejete odločitve bahrajnske vlade, ki je prepovedala vse vrste protestov in javnih zborovanj v državi. Ob tem je bahrajnsko vlado pozval, naj spoštuje mednarodne standarde človekovih pravic, kar vključuje tudi svobodo do izražanja ter pravico do mirnega zborovanja in združevanja. Opozoril je še, da bo restrikcija imela kontra učinke in bo vodila do še večjih nemirov v državi. Že v sredo je nevladna organizacija Amnesty International obsodila Bahrajn zaradi prepovedi demonstracij in zborovanj. Bahrajnski opozicijski aktivisti so sicer trdni pri svojem boju proti nedemokratično postavljeni vladi in pravijo, da bodo vztrajali, dokler ne pride do demokratičnih volitev.

Bolj pogosto o omejevanju svobode izražanja kot iz Bahrajna slišimo iz Kitajske. Zadnji odmevni primer se tiče 27-letnega Caoja Haiboja, nekoč zaposelnega v internetnem baru, ki je vzpostavil internetno klepetalnico, v kateri se je razglabljalo o družbenih temah, pri čemer je objavljal tudi članke, v katerih je zahteval demokratizacijo Kitajske. Sodišče v mestu Kunming na jugozahodu države je Caoja tako obsodilo na osemletno zaporno kazen zaradi spodkopavanja oblasti. Proces je sicer potekal v tajnosti, saj naj bi vključeval tudi državne skrivnosti.

Tudi naslednja novica prihaja iz Kitajske. Ljudska republika se je namreč odločila, da v bližnji prihodnosti za transplantacijo organov ne namerava več uporabljati organov, ki jih odvzamejo usmrčenim kaznjencem. Do sedaj je veljalo, da je velika večina presajenih organov prišla ravno od na smrt obsojenih. Kitajski uradniki so namreč prišli do spoznanja, da takšen sistem zagotavljanja človeških organov ni niti etičen niti trajnostno vzdržen. Za začetek naj bi sicer zgolj zmanjšali število na ta način pridobljenih organov, v obdobju petih let pa ga popolnoma ukinili in prešli na prostovoljno darovanje.

Četrtega novembra pred 33 leti so islamistični študentje v Teheranu zavzeli ambasado Združenih držav Amerike, takrat znano tudi kot »vohunsko gnezdo«. To se je zgodilo le nekaj mesecev po islamski revoluciji leta 1979 in strmoglavljenju prozahodnega šaha, Mohameda Reza Pahlavija. Ob zavzetju so zajeli 52 diplomatov Združenih držav in jih kot talce zadržali 444 dni. Danes na skorajšnjo obletnico se je na tisoče protestnikov zbralo pred zgradbo nekdanje ambasade, pri čemer so zažigali ameriške in izraelske zastave ter izražali nestrinjanje z zunanjo politiko Združenih držav, Velike Britanije in Izraela. O nekaterih ključnih momentih v iranski zgodovini, da je prišlo do strmoglavljenja šaha in zavzetja veleposlaništva govori Primož Šterbenc:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Vlada ekvadorskega predsednika Rafaela Corree namerava dodatno obdavčiti bančni sektor. Denar, ki bi se v državni proračun prilil iz tega naslova, pa naj bi porabila za revnejši sloj prebivalstva. Na ta način naj bi na leto v priračun pricurljalo dodatnih 100 milijonov ameriških dolarjev. Fiskalni ukrep je Correa, sicer doktor ekonomije, predlagal štiri mesece pred predsedniškimi volitvami, na katerih namerava znova kandidirati.

Domačo politiko še vedno razburja pobuda 30 poslancev za razpis referenduma o zakonih o slabi banki in državne holdingu. Medtem, ko javnost čaka na odločitev predsednika državnega zbora Gregorja Viranta glede pobude za razpis referenduma o slabi banki, ki naj bi bila podana z neverodostojnimi podpisi, pa je včeraj predsednik države Danilo Türk opozicijo in vlado pozval h kompromisu. Türk predlaga, da opozicija umakne pobudo za referendum, vlada zakona, v vmesnem času pa obe strani skušata najti skupni jezik, glede odprtih vprašanj. Toda pravna stroka opozarja, da je umik spornih zakonov, potem ko sta bila že potrjena v državnem zboru, pravno nemogoč, edino v kolikor bi vlada predlagala v izglasovanje nov zakon, ki prejšnja izpodbija. Govorili smo pravnikom Rajkom Pirnatom.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Več o pobudi za referendum o slabi banki in državnem holdingu v Kultivatorju ob petih.