Iraška vojska je v napadu, ki se je začel v torek in še vdeno traja, iz rok Islamske države prevzela nadzor nad več kot polovico mesta Ramadi. Padec strateško pomembnega mesta bi za Islamsko državo predstavljal hud udarec. V nedeljo so iraška letala na mesto spustila letake, ki so pozivali prebivalce, da ga pred napadom zapustijo. Iraški obrambni minister pa je izjavil, da pripadniki Islamske države ljudem odhod onemogočajo, poleg tega pa naj bi jih tudi uporabljali kot žive ščite v bojih.

Odnosi med Armenijo in Azerbajdžanom so zaradi spornega ozemlja Gorski Karabah vse slabši. Armensko obrambno ministrstvo je po pogajanjih, ki so med vodjema držav potekala čez vikend, izjavilo, da premirje, ki je bilo sklenjeno leta 1994, ne velja več in označilo pogoste spopade, ki se dogajajo, kot vojno. Gre za klasično medsebojno obtoževanje, Armenci za spopad obtožujejo Azerbajdžan, ki naj bi uporabljal tanke, havbice in protiletalske artilerije na spornem območju, Azerbajdžan pa za eskalacije nasilja obtožuje Armenijo in kot vzrok navaja nezakonito prisotnost njenih vojakov na azerbajdžanskem ozemlju. Armenski separatisti so v zgodnjih devetdesetih letih med vojno zavzeli Gorski Karabah, ki je bil v času Sovjetske zveze del Azerbajdžana, pri tem pa je življenje izgubilo okoli 30 tisoč ljudi. Premirje leta 1994 ni prineslo trajnega miru. Azerbajdžan je že večkrat zagrozil, da bo uporabil silo pri zavzetju tega ozemlja, Armenija ob podpori Kremlja pa pravi, da lahko odbije vsakršno ofenzivo.

UNICEF je izdal poročilo, ki opisuje rezultate raziskave posledic nasilja skupine Boko Haram v Nigeriji in sosednjih državah. Ena glavnih ugotovitev je, da naj bi bilo zaradi nasilja kar milijon otrok prisiljenih prenehati obiskovati šolo. V Nigeriji, Nigru, Čadu in Kamerunu se je zaradi napadov moralo zapreti okrog 2000 šol, vendar se obiskanost niža tudi v še odprtih šolah, saj starši na nekaterih območjih svojih otrok zaradi nevarnosti ne pustijo več k pouku. Organizacija sicer še poroča, da so posledice zapiranja šol in prehitrega konca izobraževanja številne, predvsem pa so otroci hitreje žrtve zlorab, ugrabitev in rekrutacije v oborožene skupine.

Grški parlament je sprejel zakon, s katerim priznava istospolne partnerske zveze, kar je bila predvolilna obljuba vladajoče Sirize. Uvaja se pravno ureditev, podobno poroki, čeprav istospolnim parom ne dovoljuje posvojitve otrok. Zakon je bil sprejet s 194 glasovi za in 55 glasovi proti. Partnerske zveze so uvedli že leta 2008, a so bile dovoljene samo za heteroseksualne pare, kar je Evropsko sodišče za človekove pravice označilo za diskriminatorno. Vedno več evropskih držav sprejema zakonodajo, ki zagotavlja istospolnim parom enake pravice kot raznospolnim.

Različni poskusi oblikovanja vlade se že odvijajo v Španiji, kjer so v nedeljo potekale parlamentarne volitve. Danes se bosta tako sestala vodja Ljudske stranke Mariano Rajoy in  socialdemokratske PSOE, Pedro Sanchez, ki naj bi se dogovorila o potencialnem sodelovanju teh dveh tradicionalno najmočnejših strank. Na volitvah je desničarska Ljudska stranka zbrala največje število glasov, a pri tem vseeno izgubila velik del podpore, ki se je namesto tega pokazala pri levičarskem Podemosu in centralno-desni Ciudadanos. Ti dve stranki imata sedaj obe možnost vpliva na oblikovanje koalicije, ki se mora sestaviti v dveh mesecih, sicer sledijo nove volitve. Stranki pa imata pri tem različne pristope - medtem ko Podemos vztraja, da v nobenem primeru ne bodo podprli mandata trenutnega predsednika vlade Rajoya, se s strani Ciudadanosa sliši precej več podpore, saj želijo, po njihovih besedah, ohraniti stabilnost države.

Francoska vlada je predlagala reforme, s katerimi bi v ustavo vnesla nove varnostne ukrepe, razglasitev izrednega stanja pa opredelila že kar v ustavi. V primeru potrditve sprememb bo ustava vladi omogočala, da razglasi izredne razmere v primeru neposredne nevarnosti, ki je posledica resne kršitve javnega reda in miru ali v primeru dogodka, ki kaže značilnosti javnih nemirov. Izredni ukrepi, kot so hišni pripor in administrativne preiskave, bodo dovoljeni še šest mesecev po koncu izrednega stanja. Več pravnih strokovnjakov in civilnih organizacij opozarja, da so varnostne grožnje v novem zakonu preohlapno definirane, vladna in policijska pooblastila pa pretirana.

Na Hrvaškem se izteka rok, ki ga je predsednica Grabar-Kitarovićeva postavila strankam, da se dogovorijo o sestavi nove vlade. Včeraj zvečer sta predsednik nove stranke Most Božo Petrov in prvak desnice Tomislav Karamarko vendarle predsednici dostavila 78 podpisov poslancev, kar je dovolj za oblikovanje vlade. Most se je včeraj po prevratih, polnih pogajanj, končno odločil za sodelovanje z desno HDZ. Pogajanja pokomentira hrvaški politični analitik in filozof Žarko Puhovski:

Izjava

V zadnjem krogu pogajanj se je pokazal tudi vpliv hrvaške rimokatoliške cerkve na politiko.  Ko se je predsednik Mosta še pogajal s predsednikom SDP Milanovićom, ga je siški škof Vlado Košić obtožil, da je »slepec, ki je porinil Most v čeljusti komunizma«.

Izjava

Še vedno pa ni znan mandatar. Petrov in Karamarko imata čas do šestih, da predstavita kanditata, za katerega sta povedala le, da bo nestrankarski človek iz poslovnega sveta.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös se je včeraj sestala z istrskimi župani z obeh strani meje. Lokalne skupnosti ob meji nasprotujejo postavitvi bodeče žice, saj menijo, da škodi njihovemu gospodarstvu in turizmu, hkrati pa ne rešuje begunske problematike. Župani so s sestanka odšli zadovoljni, saj je Györkös obljubila, da bo ministrstvo pripravilo analizo o tem, kje bi lahko rezalno ograjo nadomestili z drugimi tehničnimi ovirami. O tem, kakšne naj bi te nadomestne ovire bile, zaenkrat ni govora.

OFF so pripravili Vajenca Gal in Vid ter Zala.