OFF oborožitve

V Rusiji so ob standardno nizki volilni udeležbi potekale lokalne volitve za mestne svete in guvernerje. V večini pokrajin in mest je slavila vladajoča stranka Enotna Rusija, a z nekoliko manjšo podporo kot na zadnjih volitvah. V moskovskem mestnem svetu je tako izgubila dva sedeža, še vedno pa večino mestne opozicije predstavljajo stranke, ki so načeloma naklonjene predsedniku Vladimirju Putinu in njegovi stranki. Presenetljiv rezultat se je zgodil zgolj v regiji Čabarovsk, kjer se je vladajoča Enotna Rusija uvrstila šele na tretje mesto, za komunisti in zmagovalno skrajno nacionalistično Liberalnodemokratsko stranko. Predvolilno dogajanje so sicer zaznamovali opozicijski protesti v glavnem mestu in prepoved kandidiranja za deset tamkajšnjih opozicijskih politikov.

Saudova Arabija je začela s podeljevanjem licenc orožarskim podjetjem, s katerimi želijo zagnati domačo proizvodnjo orožja. Saudova Arabija je, odkar je v letu 2014 povečala uvoz orožja za skoraj 200 odstotkov, v zadnjih petih letih postala največji uvoznik orožja na svetu. Večmilijardne investicije v obrambni sektor in stroški vojne v Jemnu pa močno najedajo proračun države, ki se večinoma financira z izvozom nafte. Mohamed bin Salman, kronski princ in de facto vodja države, je zato napovedal zagon lastne orožne industrije v državi, ki naj bi razbremenila finance obrambe in oboroževanja države. 

V Sudanu je po odstavitvi predsednika Omarja Al Baširja zaprisegla nova začasna vlada, ki bo državi predvidoma vladala naslednja tri leta. Vlado vodi Abdala Hamdok, ki ga je predlagalo demokratično Zavezništvo za svobodo in spremembe. Vlada je plod dogovorov med protestniki in vojsko, ki je po odstavitvi predsednika Baširja sprva prevzela oblast. Demokratična opozicija je takrat od vojske zahtevala zagotovila o demokratični tranziciji v državi in jih z omenjenim dogovorom, tudi zaradi mednarodnih pritiskov, za zdaj dobila. Zaradi zaprisege nove vlade je državo po večmesečni izključitvi nazaj med države članice sprejela tudi Afriška unija.

Novega predsednika vlade pa so dobili tudi v Gruziji, kjer je vodenje vlade prevzel dosedanji notranji minister Giorgij Gaharija. Opozicija je glasovanje bojkotirala zaradi njegove proruske politike in policijskega nasilja nad protestniki na nedavnih protiruskih protestih. Več o politični situaciji v Gruziji v OFFsajdu ob petih.

Do dogovora pa ni prišlo med letalskim prevoznikom British Airways in piloti njihovih letal, zato bodo ti v torek in sredo stavkali. Po ocenah podjetja bo zaradi stavke prizadetih slabih 150 tisoč potnikov, stavka pa bo prevoznika stala 45 milijonov evrov na dan. V sindikatu pilotov so mnenja, da plače zaposlenih ne sledijo poslovnim uspehom podjetja. Kot pravijo, so piloti v času finančnih težav z vodstvom podjetja sprejeli znatne varčevalne ukrepe in nižanje plač, ki pa jih vodstvo sedaj, ko podjetje dobro finančno posluje, ni odpravilo. Pogovori med vodstvom in sindikatom so potekali do včeraj zvečer, ko predstavniki prevoznika niso sprejeli zadnjega, nekoliko omiljenega predloga sindikata. V kolikor v podjetju ne bodo popustili, piloti za 27. september že napovedujejo naslednjo stavko.

Hrvaško vlado pretresa prepir med manjšimi koalicijskimi partnerji, ki so ga sprožile izjave predsednika Samostojne srbske demokratske stranke Milorada Pupovca. Ta je republiko Hrvaško primerjal z Neodvisno državo Hrvaško oziroma NDH, ki je kot politična entiteta obstajala kot nacistični satelit med drugo svetovno vojno. To je razburilo člane glavne koalicijske stranke HDZ in druge koalicijske partnerje, ki zahtevajo izključitev SDSS iz koalicije. Vlada bo brez stranke srbske manjšine na Hrvaškem sicer še imela večino, a si predsednik vlade Andrej Plenković po poročanju hrvaških medijev ne želi izgube podpore pred predsedovanjem Hrvaške EU. Predsednik Hrvaške socialno-liberalne stranke Darinko Kosor, ki je hkrati edini poslanec te stranke v saborju, je napovedal, da bo izstopil iz koalicije, v kolikor SDSS ne bo izključen iz koalicije oziroma v kolikor Pupovac ne bo obrazložil svoje izjave.

V Sarajevu je ta konec tedna potekala prva parada ponosa, ki se je je po podatkih organizatorjev udeležilo dobrih 3000 podpornikov pravic LGBTQI+ skupnosti. Shod je minil brez večjih incidentov, protesta proti paradi ponosa, ki je potekal pred uradnim začetkom parade, pa se je udeležilo nekaj sto nasprotnikov pravic istospolno usmerjenih. Proti shodu je nastopila tudi bosanska muslimanska skupnost na čelu z muftiji, ki so v vseh bosanskih mošejah pred molitvijo v petek prebrali izjavo, v kateri so izrazili nasprotovanje poveličevanju homoseksualnosti, a obsodili kakršnokoli nasilje na podlagi spolne usmerjenosti.  

Mestna občina Ljubljana je začela z zbiranjem pobud za spremembo občinskega prostorskega načrta. Občani lahko v četrtem razpisu za spremembe prostorskega načrta vloge oddajo do 20. oktobra. Kot pravijo na občini, so spremembe načrta nujne predvsem zaradi spremembe zakonodaje o namembnosti zemljišč, za spremembo katere je po novem treba odšteti do 300 evrov takse. Poleg tega je občina dobila veliko pobud za boljšo ureditev parkirišč za tovorna vozila, kar bodo poskušali ravno z novimi spremembami prostorskega načrta. Na občini priporočajo, da občani vloge za spremembo oddajo v elektronski obliki, lahko pa jih pošljejo tudi po pošti ali oddajo osebno na oddelku za urejanje prostora na Poljanski 28.