Mednarodno priznana libijska vlada, ki nadzoruje ozemlje na vzhodu države, je zaprosila Varnostni svet Združenih narodov za ukinitev embarga na uvoz orožja ali vsaj za dovolitev izjemne dobave, s katero bi lahko okrepila zračne sile za boj proti upornikom iz vrst Islamske države, ki ogrožajo vsaj enajst naftnih polj. Medtem naj bi se nadaljevala pogajanja med priznano in uporniško vlado za prekinitev sovražnosti in oblikovanje vlade narodne enotnosti, kar naj bi nekatere članice Varnostnega sveta zahtevale kot predpogoj za ukinitev embarga. Nedavno poročilo Združenih narodov je sicer sposobnost libijske vlade, da bi nadzorovala dotok orožja v državo, označilo kot nično, kljub temu pa naj bi se nagibali k enkratni izjemni odobritvi uvoza.

Medtem je državna libijska naftna družba sporočila, da bo morala, če se varnostne razmere ne bodo znatno izboljšale, prekiniti s črpanjem nafte zaradi višje sile, beri, zaradi napadov Islamske države na naftna polja.

Zaključuje se novi krog pogajanj med Združenimi državami Amerike in Iranom o jedrskem programu, ki naj bi prinesel znaten napredek. Ameriški državni tajnik, John Kerry, je pogajanja označil kot uspešna, čeprav bi morali rešiti še veliko vprašanj, in poudaril, da kapitulacija Irana ne more biti rešitev. Tako je Kerry posredno zavrnil izraelskega premiera,  Benjamina Netanjahuja, ki je v nedavnem nagovoru ameriškim kongresnikom kritiziral ameriška pogajanja z Iranom kot zgrešena in zahteval, da Iran popolnoma opusti svoj jedrski program. Netanjahujeve zahteve je že predhodno zavrnil ameriški predsednik Barack Obama, kar kaže na vse globlje nezadovoljstvo njegove administracije s trenutno vlado v tradicionalni ameriški zaveznici.

Benjamin Netanjahu bi se bolj kot Irana mogoče moral bati izraelskih volivcev, ki bodo 17. marca izvolili nov parlament. Pred Knesetom je 7000-glava množica od prihodnje vlade zahtevala, da si kot prioriteto postavi doseganje mirovnega dogovora s Palestinci, in obenem obsodila agresivno politiko aktualne vlade.

V Pekingu se je začelo enajstdnevno zasedanje najvišjega državnega organa, Nacionalnega ljudskega kongresa. Poročilo premiera Li Kequianga osredotoča letošnje zasedanje - kot ponavadi - na gospodarske cilje, v osredju pa so tokrat tudi okoljevarstveni ukrepi. Kitajsko gospodarstvo je v minulem letu doseglo 7,4 odstotno rast, ki je nižja kot napovedana in hkrati najnižja rast kitajskega gospodarstva v zadnjih 24-ih letih. Ali so bili cilji lanskega zasedanja doseženi, pove Mitja Saje:

Izjava

V Seulu je politični ekstremist, oborožen z nožem, napadel ameriškega veleposlanika Marka Lipperta. Napadalec je vzklikal slogane za ponovno združitev Korej in proti skupnim vojaškim vajam ZDA in Južne Koreje, ki so se začele v ponedeljek. Veleposlanik jo je odnesel z lažjimi urezninami obraza in roke. Policija je na kraju napada aretirala 55-letnega osumljenca, Kima Ki-Jonga.

Novozelandske tajne službe izvajajo obsežen program prisluškovanja sosednjim otoškim državam v pacifiški regiji. Razkrili so novo objavljeni dokumenti, ki ga je priskrbel žvižgač Edward Snowden. Oblasti so sicer navedbe neprepričljivo zanikale kot zavajajoče. Kakorkoli, Nova Zelandija tako pridobljene podatke deli z ostalimi članicami mreže tako imenovanih Petih oči, ki jo poleg Nove Zelandije sestavljajo še Združene države Amerike, Kanada, Velika Britanija in Avstralija.

Medtem tuje vohunjenje ponovno povzroča težave v Nemčiji. Vse kaže, da je nekdo začasno odtujil službeni mobilni telefon Patricka Sensburga, predsednika preiskovalne parlamentarne komisije, ki preiskuje obseg ameriškega vohunjenja v Nemčiji. Člani komisije namreč uporabljajo posebne kriptokodirane telefone, ki naj bi bili imuni na prisluškovanje, vendarle je nekomu očitno vseeno uspelo priti do podatkov iz Sensburgovega telefona. Predsedniku preiskovalne komisije se je namreč pokvaril telefon, zato so ga spravili v zaplombiran zabojnik in ga poslali na popravilo v urad za varnost in informacijsko tehnologijo v Bonn. Zabojnik je sicer prišel do sedeža urada, vendar z odstranjeno plombo, zato sklepajo, da je telefon nekdo začasno odtujil.

Ameriškemu senatu ni uspelo razveljaviti veta odobritve naftovoda Keystone XL predsednika Baracka Obame. Naftovod bi prevažal 830.000 sodčkov na dan, večinoma surovega kanadskega katranskega peska. Senat je izbral le 62 glasov za razveljavitev veta, kar je manj kot potrebni dve tretjini glasov. Republikanski senator, John Hoeven, je dejal, da bodo podporniki naftovoda ponovno poskusili razveljaviti Obamovo odločitev. V naslednjih tednih se pričakuje ocena situacije s strani State Departmenta, po kateri je pričakovana dokončna odločitev o odobritvi projekta. TransCanada, podjetje, odgovorno za zgraditev naftovoda, izraža optimizem nad odobritvijo projekta ob izteku roka odločbe.

Protikorupcijska komisija je sklenila, da bo nadaljevala nadzor nad premoženjem Janeza Janše. Ker poročilo, ki ga je odpravilo vrhovno sodišče, ne obstaja več, je treba ponovno ugotoviti dejansko stanje.

V Mestnem muzeju od trinajste do sedemnajste ure poteka strokovni posvet “Moč in učinkovitost institucionalnih mehanizmov za enakost spolov v Sloveniji”. Program današnjega posveta predstavi Milica Antić Gaber:

Izjava

Pojasni nam tudi nabor področij, na katera se bo osredotočal posvet:

Izjava

Off sta pripravila vajenec Žiga in Dejan.