Evropska komisija je predstavila načrt za razvoj vojaške tehnologije v Evropi, ki predvideva skoraj 40 milijard evrov vložkov. Evropska komisija naj bi v letih 2019 in 2020 vložila po 500 milijonov evrov v razvoj vojaške tehnologije, v obdobju do leta 2027 pa poleg tega še milijardo evrov na leto za implementacijo razvojnih projektov v dejanske produkte. Ostala sredstva v višini 4 milijarde letno pa naj bi prispevale države članice. Vložki komisije v razvoj vojaških sistemov bi se tako pomnožili iz sedanjih nekaj manj kot 100 milijonov evrov letno. Poleg tega je evropski komisar za delovna mesta, rast in investicije Jirki Katainen predlagal tudi vzpostavitev tako imenovane sodilarnostne klavzule za primere kibernetskih napadov. Ta bi, po analogiji tovrstne klavzule iz pogodbe o zvezi NATO, pomenila, da bi kibernetski napad na eno državo zahteval enoten odziv, čeprav komisar ni razjasnil, kako naj bi tak odziv zgledal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ustanovil novo obveščevalno agencijo z imenom Nacionalni protiteroristični center. Agencija s sedežem v Elizejski palači je sestavljena iz približno dvajsetih funkcionarjev iz različnih že obstoječih varnostnih služb in je pri svojih operacijah neposredno podrejena francoskemu predsedniku. Za vodjo nove agencije, ki bo delovala 24 ur dnevno, je Macron imenoval Pierra de Bousqueta de Floriana, ki je v preteklosti županoval v petih različnih regijah Francije in vodil eno od regionalnih obveščevalnih služb, ki jo je razpustil nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy.

Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da davek na gorivo za jedrske elektrarne ni v skladu z ustavo. Davek je leta 2010 uveljavila nemška vlada pod kanclerko Angelo Merkel. Energetska podjetja so morala na gram porabljenega urana državi plačati 154 evrov davka. Med letoma 2011 in 2016 se je na ta način v nemški proračun steklo okoli 6,3 milijarde evrov. Energetska podjetja, ki so davek morala plačevati, bodo po razsodbi lahko zahtevala njegovo povrnitev. Podjetja so sicer v procesu prestrukturiranja, do leta 2022 naj bi Nemčija po vladnem načrtu iz leta 2011 namreč zaprla vse jedrske reaktorje. Tako so se energetska podjetja začela usmerjati proti drugim virom pridobivanja energije. Največje energetsko podjetje v državi Rensko-Vestfalska energetika ali RWE je tako lani ustanovilo podružnico Innogy, ki je usmerjeno v obnovljive vire, in je vredno okoli 20 milijard evrov.

Španska bančna skupina Santander je z nakupom Bance Popular postala največja posojilodajalka na Pirenejskem polotoku. Evropska centralna banka, krajše ECB, je ugotovila, da se je Banca Popular zaradi likvidnostnih težav znašla pred bankrotom. Leta 2015 ustanovljena evropska bančna institucija, imenovana Enotni odbor za reševanje, krajše SRB, je tako odločila, da se novega lastnika poišče na dražbi. V zameno za en evro je to postala banka Santander. Ta naj bi, kot trdi sama, na trgih pridobila sedem milijard evrov za poplačilo dolgov Bance Popular. V Enotnem odboru za reševanje sedi šest ljudi, ki naj bi prek novega mehanizma ECB skrbeli, da se banke ne rešujejo z državno pomočjo. Odbor je tako v sodelovanju s posebnim odborom španske države vse delnice Bance Popular v enem dnevu prenesel na Santander, ki bo po novem obvladoval približno petino vseh posojil v Španiji. Banca Popular si je, kot je značilno za španske razmere, slaba posojila za nepremičninske investicije nagrmadila v času gospodarske rasti. Lani je Banca Popular zabeležila 3,5 milijarde letne izgube. Prisiljena je bila v prodajo slabih posojil pod njihovo vrednostjo, a je v zadnjih dneh od njihovega nakupa odstopilo nekaj potencialnih kupcev.

Ameriška zvezna država Kalifornija in kitajsko ministrstvo za tehnologijo sta podpisala sporazum o zmanjševanju emisij. Kalifornijski guverner Jerry Brown je podobne sporazume v zadnjem tednu podpisoval s kitajskima provincama Jangsu in Sichuan. Zmanjševanje emisij bi državi dosegli s povečanjem investicij v nizko-ogljično energijo in s pospešenim medsebojnim trgovanjem s tako imenovano zeleno tehnologijo. Prav tako naj bi Kitajska in Kalifornija sodelovali pri raziskovanju okoljskih sprememb. Kalifornija tako prva kaže konkretnejše znake neodobravanja odnosa predsednika Donalda Trumpa do okoljskih sprememb in pariškega sporazuma. Razloge za to pa bi lahko iskali v vodilnih svetovnih podjetjih iz Silicijeve doline, kot sta Tesla in Google, ki več milijard dolarjev letno namenjajo investicijam v novo, okolju prijaznejšo tehnologijo.

Iz tihomorskih pa na jadranske obale. Hrvaška narodna stranka - Liberalni demokrati, krajše HNS je zavrnila vstop v koalicijo z vladajočo Hrvaško demokratsko zvezo, krajše HDZ. Po včerajšnji odločitvi HNS je od vseh političnih funkcij odstopil tudi njen predsednik Ivan Vrdoljak. Hrvaška politika je tako korak bližje predčasnim parlamentarnim volitvam. HDZ v Saboru namreč skuša dobiti podporo za zapolnitev štirih ministrskih mest, ki so ostala prazna po izstopu stranke Most iz koalicije. Trenutno stranka ne obvladuje potrebne večine za imenovanje ministrov.

Sindikat upokojencev Slovenije je v sodelovanju s sorodnimi sindikati iz Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Madžarske in Makedonije danes na Obrežju in v hrvaški Bregani organiziral shod proti ograjam na mejah. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Milorad Tomič povzame glavne zahteve, ki so opredeljene tudi v deklaraciji, ki jo bodo predali Ministrstvu za notranje zadeve.

Izjava