OFF okoljevarstva in (druge) hladne vojne

OFF okoljevarstva in (druge) hladne vojne

Aktualno-politična novica
20. 11. 2014 - 14.00
 / OFF

Multinacionalno podjetje Ineos, ki se ukvarja s proizvodnjo kemikalij, je napovedalo večstomilijonsko investicijo v raziskovanje na področju pridobivanja zemeljskega plina iz skrilavcev v Združenem kraljestvu. To bo fokusirano na Škotskem, kjer podjetje že odkupuje pravice do frackinga v okolici rafinerije Grangemouth. Tako obsežna investicija naj bi dala velik zagon industriji, na katero je javnost zaradi pogostih negativnih učinkov na okolje reagirala z neodobravanjem. Med argumenti za pridobivanje plina iz skrilavcev se ponavadi pojavita večja energetska neodvisnost države in pa veliko novih delovnih mest.

Ravno Ineos ima sicer pestro zgodovino na področju pogajanj s svojimi zaposlenimi, in to ravno v primeru škotskega Grangemoutha. Tam je vodstvo leta 2008 hotelo uvesti plačevanje prispevkov za pokojnine iz do takrat fiksno določenih plač, na kar so delavci odgovorili z dvodnevno stavko. Še do večjega problema je prišlo v letu 2013, ko je podjetje objavilo, da se bodo zaradi finančnih izgub podjetja delavci morali odpovedati delu plač in se sprijazniti s slabšimi pogoji v primeru pokojnin. Delavci so se uprli, podjetje je grozilo z zaprtjem in po pogajanjih so sindikati sprejeli pogoje, postavljene s strani Ineosa, in se strinjali, da v naslednjih treh letih ne bo stavk. Multinacionalka je tako požela zmago nad sindikati, podjetje pa čudežno preživelo. Več kot to očitno, vsaj sodeč po obljubljenih investicijah.

 

Ostajamo pri energetiki. Kitajski državni svet je razkril energetsko strategijo države do leta 2020. V ospredju je predvsem povečanje deleža čiste energije. Do leta 2020 naj bi 15 odstotkov celotne Kitajske energije pridobivali iz nefosilnih goriv. Nova kitajska energetska strategija predvideva tudi omejitev porabe premoga, ki dopušča le 3,5-odstotno rast porabe energije na Kitajskem.

Seveda pa okoljevarstveni vzgibi niso edini razlog za sprejetje nove strategije. Kitajska si želi predvsem zmanjšati energetsko odvisnost od drugih držav. Trenutno 60 odstotkov nafte uvozi iz Rusije, Savdske Arabije in Angole, prav tako pa je uvoženega 30 odstotkov zemeljskega plina. Cilj Kitajske je doseči 85-odstotno energetsko samozadostnost, zato je že predvidena gradnja novih jedrskih elektrarn in globokomorske vrtnine v Južnokitajskem morju, kar pa že sproža mnoge, predvsem teritorialne polemike.

 

Po torkovem napadu dveh Palestincev na sinagogo v Jeruzalemu, ko so življenje izgubili 4 verniki in izraelski policist, so odzivi politike različni. Premier Benjamin Netanjahu je ukazal uničenje domov napadalcev, medtem ko je bil predsednik države Reuven Rivlin bolj spravljiv. Vodstvo države je pozval, naj ne sprejema strožjih varnostnih ukrepov glede Tempeljskega griča, saj imajo vse verske skupine pravico do obiska svojih svetih krajev. Rivlin, ki je član vladajoče desničarske stranke Likud, s svojimi izjavami in dejanji že nekaj časa preseneča. Nazadnje 26. oktobra, ko je obiskal kraj množičnega pokola izraelskih policistov nad Arabskimi civilisti leta 1956 in dejal, navajamo: “Ne sprašujem se, če so Judje pozabili kako biti Judje, ampak če so pozabili kako biti dostojni ljudje.”

 

Svetovni policist pa je spet v akciji. Administracija Baracka Obame želi sodelovati s kongresom pri vsiljevanju sankcij proti Venezueli, sporoča svetovalec za državno varnost Tony Blinken. Razlog za sankcije naj bi bilo ravnanje venezuelske vlade med protivladnimi protesti letošnje pomladi. Vsebina sankcij še ni znana, je pa ameriška administracija že junija prepovedala obisk Združenih držav Amerike nekaterim venezuelskim ministrom in gospodarskim predstavnikom.

 

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu se mudi na neuradnem obisku v Pakistanu. Obiska ni najavila nobena stran, viri pa poročajo, da naj bi se minister v Islamabadu zadržal le nekaj ur. Srečanje poteka v znamenju oblikovanja regionalne obrambne strategije, ki jo je ruski obrambni minister najavil že ob svojem obisku na Kitajskem. Namen te strategije naj bi bilo predvsem preprečiti vmešavanje ZDA v azijski prostor. Pakistan in Rusija sicer že nekaj časa gradita na boljšem obrambnem sodelovanju. V zadnjih letih je med državama potekala izmenjava častnikov, Pakistan pa lahko od nedavnega poceni odkupi do 20 bojnih helikopterjev MI-35.

 

V Londonu se je dvignila študentarija. Približno 10.000 protestnikov je včeraj preplavilo ulice Londona in zahtevalo brezplačno šolstvo. Več o vzrokih za proteste in njihovem poteku nam pove Deborah Hermanns iz Nacionalne kampanje proti šolninam in rezom:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Včerajšnji protesti pa še ne naznanjujejo konca gibanja. V pripravah so novi protesti, več Deborah Hermanns.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Deborah nam razloži tudi taktike ustrahovanja vladajočega sloja in posega represivnih organov v proteste.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

 

Pred predstavništvom Evropske komisije v Ljubljani je potekala novinarska konferenca Koalicije proti tajnim sporazumom. Ta že dlje časa opozarja na tajna pogajanja, katerih del so predstavniki EU, ter na negativne posledice na pravice delavcev, prehrambeno varnost, okolje ter splošne demokratične procese, do katerih bi prišlo v primeru sprejetja sporazumov. Tokratno konferenco so sklicali zato, da so predstavili razloge, zakaj so zavrnili povabilo s strani predstavništva Komisije na pogovor o tajnih sporazumih. Več o tem Andrej Gnezda iz Umanotere.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Javno podobo v kontekstu pogajanj za prostotrgovinske sporazume pa EU kreira tudi prek analiz in projekcij, ki jih daje v javnost in naj bi utemeljevale dobre učinke sporazumov. O verodostojnih raziskavah, ki kažejo na nasprotne trende, nadaljuje Gnezda.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Glede na to, da je uradni diskurz poln podatkov, ki prikazujejo nerealno sliko pogajanj in potencialnih posledic prostotrgovinskih sporazumov, kje lahko javnost dostopa do bolj zanesljivih informacij?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

 

OFF sta pripravila vajenec Žan in Zala

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness