Opozicija nima težav s sodišči zgolj v Sloveniji. Tako je južnokorejsko ustavno sodišče nedavno prepovedalo Združeno progresivno stranko. Obtožbe so bile hude - zavzemanje za socialistično državno ureditev, kakršno imajo v Severni Koreji, ter tajno sestankovanje z namenom, da se sproži ljudska vstaja. Stranka naj bi ustanovila pro-severnokorejsko revolucionarno organizacijo, katere obstoj sodišču ni uspelo dokazati, a končna obsodba je kljub temu obstala in v Južni Koreji sprožila proteste v bran demokracije. Ali protestniki vztrajajo vsak dan pred sodiščem, mediji ne poročajo.

Božični protesti se odvijajo tudi na drugi strani zemeljske oble, v Nikaravgi. Državljani so zaskrbljeni, da bo izgradnja interoceanskega kanala uničila deževni pragozd ter da bo onesnažila vodne vire. Prebivalcem ruralnih okolij, skozi katera naj bi tekel kanal, pa se obeta izselitev. Takih vasi naj bi bilo najmanj 40, po drugih ocenah pa bi lahko bilo izseljenih tudi do 30 000 revnejših državljanov in kmetov. Protesti so se začeli takoj po zaključku ceremonije ob začetku gradnje. Protestnike je policija razgnala s solzivcem in gumijastimi naboji, poškodovanih naj bi jih bilo več kot dvajset, a točnih informacij ni. Tako vladna kot protestniška stran za začetek nasilja krivita druga drugo. Nikaragovska vlada ne razmišlja o opustitvi megalomanskega projekta, ki ga gradi skupaj s Hongkoško HKND grupo.

Mirovna pogajanja v Minsku, na katerih so za isto mizo sedeli predstavniki Ukrajine, separatističnih upornikov iz Donecka, Rusije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, krajše OVSE, naj ne bi bila kdo ve kako plodna. Na dnevnem redu je bila izmenjava zapornikov, umik težkega orožja, možnost dostave humanitarne pomoči in gospodarska de-blokada uporniških regij Donecka in Luganska. Izkupiček pogajanj je bil boren, saj se eminentni gostje niso uspeli dogovoriti niti o nadaljevanju pogovorov.

Prav nič kapitalističen ukrep je včeraj sprejela italijanska vlada. Nacionalizirala je največjo jeklarno v Evropi, ki zaposluje 14 000 delavcev. Prebivalci mesta Taranto, ki leži na peti italijanskega škornja, so od vlade tako dobili božično darilo. Ta je odločitev sprejela po tem, ko je sodišče lastnike tovarne, družino Riva, obsodilo za krive kršenja okoljske zakonodaje. Izpusti tovarne naj bi bili krivi za povečano stopnjo pljučnih bolezni in rakavih obolenj v regiji. Italijasnka vlada predvideva odprodajo tovarne po stabilizaciji okoljske situacije.

Parlament bivše bratske republike Srbije je sprejel močno okleščen državni proračun. Najbolj bo država varčevala oziroma zategovala pasove javnih uslužbencev in upokojencev. Proračunski primankljaj bo znašal 190 milijonov dinarjev, kar je 4 odstotke BDP. Obilen obrok pa so si najverjetneje privoščili srbski poslanci, saj je seja, na kateri so proračun sprejemali, trajala kar dvajset ur.

Novica iz Slovenije

Vlada je na zadnji letošnji seji odločila, da ne bo obdavčila energetsko intenzivnih podjetij in bo okoljske dajatve raje prenesla na davkoplačevalce. Ceni bencina in dizelskega goriva se bosta dvignili za slab cent, iz tega pa je velika industrija izvzeta. Solidarnost države do industrijskih podjetij komentira Luka Omladič.

Izjavi lahko prisluhnete v prispevku.