OFF OKUPIRANE UNIVERZE

OFF OKUPIRANE UNIVERZE

Aktualno-politična novica
15. 5. 2015 - 15.00
 / OFF

V študentskem protestu v čilskem mestu Valparaiso sta umrla dva študenta. Ustrelil naj bi ju sin lastnika stavbe, na katero sta slikala grafite. Protest, ki je potekal po različnih mestih po državi, je bil organiziran z zahtevo po reformi izobraževalnega sistema. Zavzemajo se tudi za vključitev študentov v reformo samo, saj verjamejo, da bodo le tako upoštevane njihove zahteve po kakovostni in brezplačni izobrazbi.

Par deset študentov je okupiralo eno izmed stavb manchesterske univerze v Združenem kraljestvu. Razlog je njihovo nestrinjanje z novoizvoljeno torijsko vlado in privatizacijo. Več o vzrokih pojasni Fred, eden izmed študentov, udeleženih v okupaciji.

Izjava

Kakšna je trenutna situacija?

Izjava

Okupacije in podobne akcije študentov imajo v Združenem kraljestvu dolgo tradicijo. Je tokratna okupacija le nov delček širšega študentskega upora?

Izjava

Medtem ko se podrobnosti še oblikujejo, nekatere države članice Evropske unije že nasprotujejo uvedbi kvot pri sprejemanju migrantov, ki na evropski celini prispejo prek Sredozemskega morja. Zadnja v vrsti nasprotujočih je Madžarska, v katero v zadnjem času že prihajajo številni migranti iz druge smeri, prek Srbije. Iz tega razloga trdijo, da novega načrta o razdelitvi migrantov absolutno ne bodo sprejeli. Evropski migrantski politiki bo namenjen današnji Kultivator, ki mu lahko prisluhnete ob petih.

Z nezaželenimi migracijami pa se ukvarjajo tudi v jugovzhodni Aziji. Kljub pozivom Organizacije združenih narodov, da je nujno poskrbeti za številne migrante, ki se znajdejo na ladjah na morju, so ti v vedno slabši situaciji. Ker so tamkajšnje države sprejele odločitev, da bodo začele bolj resno preganjati tihotapce, ti zdaj ljudi zberejo na ladjah in jih potem zapustijo. Begunci so v veliki meri iz Mjanmara in Bangladeša, od koder pobegnejo zaradi vseprisotne revščine, pogosto gre za muslimanske Rohingyje. Ti v iskanju boljše prihodnosti pridejo na Tajsko, kjer se začne pot trgovine z ljudmi, od tam pa se nadaljuje pot na ladjah, ki brez vodstva pristanejo v različnih državah, pogosto jih naplavi na obale Malezije in Indonezije. Vedno večkrat so ladje, ko se približajo obali katerih od teh držav, samo preusmerjene drugam, včeraj se je to zgodilo z dvema drugima ladjama.

Palestinci danes obeležujejo 67. obletnico Nakbe, ko so bili izseljeni s svoje zemlje ob ustanovitvi izraelske države. Šlo je za zadnjo stopnjo programa etničnega čiščenja, v kateri je bilo uničenih 457 palestinskih vasi, izseljenih je bilo okrog 750 tisoč ljudi. V zahtevi po pravici do vrnitve v svoje domove je planiranih več demonstracij v Gazi in Zahodnem bregu. S tem, ko jim Izrael onemogoča vrnitev, krši Splošno deklaracijo človekovih pravic in pa ogromno število deklaracij Organizacije združenih narodov. Opozoriti želijo tudi na izjemno slabe razmere, v katerih danes živijo Palestinci, nadaljevanje kolonizatorske politike Izraela in stalne napade. V Izraelu istočasno potekajo praznovanja Dneva neodvisnosti.

Vedno manj upanja je za bolivijske rudarje v rudniku Riosucio, ki ga je v sredo zalila voda. Reševalci so zaenkrat našli dve trupli rudarjev, nivoja vode jim še ni uspelo znižati. Do nesreče naj bi prišlo zaradi eksplozije ali izpada elektrike, ki je ustavil delovanje črpalk, ki iz rudnika odvajajo vodo in zagotavljajo kisik. Nesreče v bolivijskih rudnikih so stalnica dela. Za varnost je slabo ali sploh ni poskrbljeno, zavarovanje delavcev je prevelik strošek. Zaradi izjemno slabih delovnih razmer in nizkih plač so kolumbijski rudniki že desetletja center delavskih uporov, ki so bili vestno zatirani s strani države.

Protestirajo pa tudi v Peruju, in sicer v nasprotovanju načrtovanega rudnika bakra. Opozicija je proti projektu na jugu države, katerega vodi mehiško podjetje, aktivna že leta. Tokrat so protesti potekali v več mestih, samo v mestu Cocachacra je bilo v nasilnem odzivu policije ranjenih dvanajst udeležencev shoda. Protestniki, v veliki meri kmetje, rudniku nasprotujejo, saj bi prišlo do onesnaževanja okolja, predvsem zemlje in s tem pridelkov. Lastniki podjetja trdijo, da do tega ne bi prišlo.

Turški predsednik Recep Edgoran je svoj boj proti enemu največjih nasprotnikov, Fethullahu Gülenu, razširil še v Albanijo. Tamkajšnje oblasti zdaj poziva k deportaciji vseh njegovih podpornikov, ki da so teroristi. Primeren čas za ta poziv je našel v svojem obisku v Albaniji ob odprtju gradnje mošeje. Srečal se je tudi z albanskim predsednikom in premierjem, ki jima je prav tako predstavil svoj pogled na Gülenovo gibanje, oziroma kot ga sam opisuje, paralelno strukturo. Fethullah Gülen je vodja transnacionalnega družbenega in verskega gibanja. Leta 2013 so bili nekateri njegovi pripadniki, ki delajo v turški vojski in policiji, vpleteni v več škandalov, obtožb o korupciji. Te so takrat tudi ogrozile Erdoganovo oblast, ta pa se od takrat dalje maščuje z aretacijami novinarjev, povezanih z Gülenom, in stalnimi poskusi dodatne diskreditacije kot tudi zdaj v Albaniji.

Približno 3000 delavcev v Renaultovi tovarni v turškem mestu Bursa se je ob menjavi izmene ponoči zbralo na dvorišču tovarne in začelo spontano stavko. Ob osmih zjutraj se jim je pridružila še tretja izmena, tako da zdaj skupaj stavka okoli 5000 delavcev. Delavci so se za stavko odločili po tem, ko se jim več kot mesec dni ni uspelo z vodstvom dogovoriti za sestanek, na katerem bi zahtevali višje plače. Pri tem jih je oviral tudi njihov uradni sindikat Türk Metal, ki spada med tako imenovane rumene sindikate, ki kolaborirajo z upravami tovarn. Z začetkom stavke so tako delavci sindikatu odrekli legitimnost in zahtevajo, da vodstvo sprejme njihove predstavnike, pri tem pa jih podpira tudi sindikat Metal Iş (izg. metal iš), ki je bolj komunistične provenience in ga uprave tovarn nerade priznajo kot zastopnika delavcev. Izrazi solidarnosti z delavci, ki v eni izmeni naredijo kar 400 avtomobilov, prihajajo tudi iz drugih tovarn po Turčiji, kjer je situacija in stopnja izkoriščanja podobna.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.