OFF "olajšanja""

OFF "olajšanja""

Aktualno-politična novica
15. 2. 2017 - 15.00
 / OFF

Evropski parlament je po pričakovanjih odobril trgovinski sporazum CETA. V takojšnjo veljavo je stopil le tisti del sporazuma, ki je izključno v pristojnosti EU. Za začetek veljavnosti celotnega dokumenta pa ga morajo ratificirati še parlamenti posameznih držav članic. Pred in med glasovanjem so pred parlamentom potekali protesti. O protestih proti sprejemu CETE in o stališčih slovenskih poslancev o sporazumu iz Strasbourga poroča sodelavec aktualno-politične redakcije Mladen Zobec:

izjava

Izmed slovenskih evropskih poslancev sta proti CETI glasovala Igor Šoltes iz stranke Zelenih in Tanja Fajon iz Socialdemokratske stranke.

Portugalski otok Madeira je najljubša davčna oaza Evropske komisije. Tako bi bilo vsaj mogoče sklepati iz ugotovitev raziskovalcev nemške medijske hiše Bayerische Rundfunk, ki so se poglobili v finančne tokove otoške prostotrgovinske cone. Leta 1987, malo po priključitvi Portugalske Evropski uniji, je Evropska komisija potrdila uvedbo nične davčne stopnje za Madeiro v imenu privabljanja investitorjev in odpiranja novih delovnih mest. Navkljub temu, da je komisija že leta 2000 ugotovila, da je bilo na Madeiri navkljub davčnim olajšavam v višini milijarde evrov letno ustvarjenih zgolj tisoč novih delovnih mest, se je davčna stopnja do leta 2013 dvignila na zgolj 5 odstotkov, sistem olajšav pa je komisija podaljšala do leta 2027. Omenjena raziskava je pokazala, da je danes na Madeiri registriranih nekaj več kot 1800 podjetij, ki so deležna davčnih ugodnosti, ta pa skupaj nudijo le 2700 delovnih mest. Pri tem se več delovnih mest, ki jih zaseda ista oseba, kar je v slamnatih podjetjih pogosto, šteje posamezno. Med registriranimi podjetji so tudi številne multinacionalke, kot so na primer Pepsi, Chevron in Ina, ter podjetja bogatašev in zvezdnikov, denimo bivšega podpredsednika Fife ter nogometašev kluba Bayern.

V Romunijo je prispelo 500 ameriških vojakov, da bi okrepili jugovzhodno mejo NATO pakta. Čete bodo po principu rotacije stalno nastanjene v letalski bazi Mihail Kogălniceanu ob Črnem morju. Rusija sicer na vzhodu sosednje Moldavije, to je v de facto samostojni Pridnestrski republiki, vzdržuje 1500 glavo vojsko. Poleg povečanja ameriških čet v okviru Nata na vzhodnih mejah zavezništva pa Kremelj vznemirja tudi izjava predstavnika Bele hiše za odnose z javnostmi Seana Spicerja. Ta je pred četrtkovim, prvim srečanjem ameriškega in ruskega zunanjega ministra po volitvah izjavil, da predsednik Donald Trump  pričakuje zmanjšanje nasilja v Ukrajini in vrnitev Krima Ukrajini.

Nove represivne sile pa prihajajo tudi v karnevalsko mesto. Brazilska vlada je v strahu pred izbruhom policijskega protesta v zvezno državo Rio de Janeiro poslala prvi del od predvidenih 9000 vojakov. Zvezna dežela Rio de Janeiro je zaprosila za poslane vojake v želji, da ti pred začetkom  februarskega pustnega karnevala preprečijo morebitno policijsko stavko, kakršna se odvija v zvezni državi Espirito Santo. Policisti v Riu trenutno ne stavkajo, vendar so globoko nezadovoljni nad višino plač in njihovim nerednim izplačevanjem. V Vitorii, prestolnici zvezne države Espirito Santo, sorodniki in prijatelji policistov že osem dni blokirajo vhode v policijske postaje, zahtevajoč boljše plače in boljše delovne razmere. Brazilski policisti namreč po zakonu ne smejo stavkati. Dogovor o zvišanju policijskih plač v Espirito Santo kljub pogajanjem še ni bil sprejet.

Argentinski predsednik Mauricio Macri se sooča z obtožbami, da se je finančno okoristil, ko je država njegovem družinskem podjetju odpisala dolg v višini 128 milijonov dolarjev. Zvezni tožilec je vložil zahtevo za začetek preiskave poravnave dolga med državo in Macrijevim družinskim podjetjem Socma, ki je med leti 1997 in 2003 upravljalo s privatizirano argentinsko poštno službo Correa Argentina. Poravnava se je namreč po 12-ih letih sodnega postopka in brez javnega oznanila zaključila novembra lani, ko je Macrijeva vlada sprejela predlog s strani Socme, po katerem bo dolg poravnan v obdobju 15-ih let z obrestnimi merami, nižjimi od tistih na trgu. Po besedah tožilca bo podjetje pod takimi pogoji odplačalo le 1,18 odstotni delež celotnega dolga, preiskava pa naj bi ugotovila, ali se je od te vladne poteze v konfliktu interesov okoristila Macrijeva družina. Naj še dodamo, da je bila Correa Argentina leta 2003 ponovno nacionalizirana zaradi slabega upravljanja s strani Socme, ki več let zaporedoma ni plačevalo dogovorjene koncesijske dajatve.

Ameriška vlada je dodelila sankcije, torej zamrznila dostop do premoženja in prepovedala poslovanje z Američani venezuelskemu podpredsedniku Tareku el Aissami. ZDA ga obtožujejo sodelovanja v mednarodnem trgovanju z drogo, pranja denarja v Združenih državah Amerike in ščitenja drugih vodij trgovine z drogo. Obtožen je tudi pomoči pri gradnji teroristične mreže v Latinski Ameriki in finančne podpore libanonskega gibanja Hezbolah.

Podpornik Hezbolaha, Iran pa rešuje problem staranja prebivalstva. Iranski parlament je sprejel zakon, ki ženskam omogoča upokojitev po 20 letih delovne dobe ne glede na njihovo starost. Do sedaj je bila za upokojitev zahtevana starost najmanj 52 let. Ker bo zakon velika obremenitev za državni proračun - ta namreč krije 70 odstotkov stroškov za pokojnine -, minister za delo in socialo Hojatolah Mirzaei poziva, naj Skrbniški svet zakon zavrne. Zakon je del pokojninske reforme starajoče se države, njegov namen pa naj bi bil sprostiti delovna mesta mladim Irancem. Namen zakona je po besedah predlagateljev tudi omogočiti ženskam več časa za druženje s svojimi najstniškimi otroki. Zakon, ki ga podpirajo konzervativci, bi tako zmanjšal prisotnost žensk na delovnih mestih, kar bi močno škodovalo predvsem področju šolstva, kjer dela največ žensk. Trenutno je v Iranu zaposlenih povprečno 25 odstotkov žensk.

Člani predsedstva Srbske napredne stranke so za strankinega predsedniškega kandidata izglasovali aktualnega premierja Aleksandra Vučića. Njegov glavni tekmec bo Saša Jankovič, bivši državni ombudsman, ki je prejšnji teden prejel tudi uradno podporo s strani Demokratske stranke ter se tako profiliral kot kandidat opozicije. Predsedniške volitve v Srbiji bodo potekale aprila.

Velenjski župan Bojan Kontič je ponovno preučil zahtevo za razpis naknadnega referenduma o sprejemu beguncev v Velenje in presodil, da pogoji za razpis referenduma ne obstajajo. Upravno sodišče v Velenju je prejšnji teden županu naročilo ponovni postopek presoje upravičenosti referenduma, ki ga zahteva Civilna iniciativa Velenje s prvopodpisanim mestnim svetnikom iz vrst Slovenske ljudske stranke. Ta hoče naknadni referendum o vladni odločitvi, da v nekdanjem Vegradovem samskem domu ustvari nastanitveni center za do 150 beguncev. Vladna pogajanja z lastnikom samskega doma se zaključujejo.

Državni zbor je sprejel novelo Zakona o občinskem redarstvu. Ta redarjem omogoča uporabo telesne sile in solzivec v primeru, da hoče oseba oditi in ne upošteva redarjevih ukazov. Prav tako novela dovoljuje redarju, da identificira osebo. Novelo so podprle koalicijske stranke, opozicija, razen Združene levice, ki je glasovala proti, pa se je glasovanja vzdržala. Piratska stranka je v Državni zbor vložila peticijo z več kot 500 podpisi, pozivajoč poslance, da zavrnejo novelo, saj ta redarjem razširja pooblastila in jih približuje policijskim pooblastilom.  

OFF sta pripravila Gea in vajenec Vitežnik.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Pa sej to je čist mim vse skupi, a zdej bo me lahk redar, ki je kako že izobražen zašpecal za vsak drek in mi še solzivec nabasal v oke, medtem se pa meje militarizira in se privatni kapital v Bruslju samo kopiči in melje - pa kakšen primitivizem je to. Kaj pa naj pol si začnem en rov pod zemljo še kopat, da bom lahko svoje ovce in krave not stlaču k bodo začele še bombice po pločniku mi letat. Ja jebemti evropsko mast.

kretenizem redarji in poslanci si zaslužijo dnevne overdoze solzilca kjb

Če je kdo gledo nacionalko, Studio City - argument odločevalcev je tudi, da bodo zdaj milicaji in redarji bolj zaščiteni, a statistika napadov na policaje, kot rečeno v oddaji, pada! Kje je logika? Kdo bo plačeval dodatna usposabljanja? Privat varnostne službe? Ha! You guessed it...Zakaj ne bi kar komandose iz ex BlackWater poklicali? Bi bolj đabe čez prišli...
PROTI!

zaščiteni? pa to je pa najbolje od vsega, zakaj se redarji in milicajci v SLO sploh čutijo tako ogrožene jebemti, jaz bi to vse pofrcal po uhljih, naj si ti zagovedani kmetavzarji grejo pogledat mal drugam, kaj to sploh pomeni ogroženost ne pa da si kr neki zmišljujejo neke koncepte paranoidnih flešov jebemti. pa kaj to mene briga, če je ta Cerar ves bogaboječ jebemti, poglej ga, še svoje sence se boji, pa kaj se je pa v vsem tem času tam na pravu naučil, a so robide v pravniški gmajni nabiral al kaj, al so ga skoz pod mizo v knjižnici tiščal, da zdaj take trosi. Naj si doma okol svoje bajte zid naredi, pa miličnike naj si postav okol če misl, da je to branjenje javnega redu in miru - ljudi pa naj pusti pr mir, prokleta doktorska drobtina.
Sej to! jebemti v LJ se sliši če muha leti po zraku, ti paranoidni parlamentuharči pa sanjajo o kršenju javnega redu in miru. Jebemti a zdej bodo pa mi še uvedl policijsko uro, da lahko poslušam muziko v fletu od 11 do 21 ure. Na, sam še to čakam, res.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness