V Romuniji je iz koalicije izstopila Zveza liberalcev in demokratov oziroma ALDE. Vladajoči Stranki socialnih demokratov oziroma PSD sedaj manjka 28 sedežev do parlamentarne večine. Vodja ALDE Calin Popescu Tăriceanu je kot razlog za izstop navedel samovoljne odločitve partnerice brez medstrankarskega posvetovanja. Premierka iz vrst PSD Viorica Dăncilă je namreč naznanila svojo kandidaturo na predsedniških volitvah v novembru, s tem pa Tăriceanu ni bil več edini provladni kandidat. Dancila ima sedaj 45 dni časa, da skliče parlamentarno glasovanje o zaupnici svoji vladi. S tem se vladajoča stranka sooča še z enim udarcem, potem ko je bil maja njen takratni predsednik Liviu Dragnea aretiran zaradi korupcije.

V ameriški zvezni državi Oklahoma je zvezno sodišče razsodilo, da mora farmacevtsko podjetje Johnson & Johnson plačati za 460 milijonov evrov kazni zaradi njegove vloge v opioidni krizi. Denar bo namenjen programom skrbi za odvisnike in pomoči njihovim družinam. Podjetje je namreč proizvajalec protibolečinskega zdravila, ki vsebuje opioide. V svoji oglaševalski kampanji za zdravilo, ki jo je zvezni tožilec označil za kampanjo pranja možganov v vrednosti več milijard dolarjev, je možnost zasvojitve prikazovalo kot bistveno manjšo, uspešnost zdravil pa napihnilo. Zaradi tega so številni zdravniki pacientom predpisali njihovo zdravilo, tudi ko to ne bi bilo potrebno. Tako je bilo denimo med letoma 2015 in 2018 zgolj v Oklahomi, ki šteje manj kot 4 milijone prebivalcev, predpisanih 18 milijonov receptov za zdravilo. To je vodilo do številnih primerov zasvojenosti in smrti zaradi prevelikega odmerka. V tem tisočletju naj bi v Oklahomi zaradi prevelikega odmerka opioidov umrlo okoli 6 tisoč ljudi. Predstavniki podjetja Johnson & Johnson se na sodbo nameravajo pritožiti, saj trdijo, da njihova zdravila predstavljajo zgolj enega izmed številnih krivcev opioidne krize in da jih ni mogoče neposredno povezati z nobeno od smrti odvisnikov. Kljub temu se bodo morali soočiti še z več kot 2000 tožbami oklahomskih občin. Vendarle je po razsodbi vrednost delnic podjetja narasla, saj so vlagatelji pričakovali bistveno višjo kazen - državni tožilec je namreč zahteval 15-milijardno odškodnino. S podobnim sodnim postopkom se je do nedavnega soočalo tudi podjetje Purdue Pharma, ki je s svojim zdravilom OxyContin sprožilo opioidno krizo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. A podjetje se je z državo še pred sodbo pogodilo za 240 milijonov dolarjev odškodnine.

Še en sodni proces se je zaključil v Bangladešu. Vrhovno sodišče je pritrdilo skupinam za človekove pravice in razsodilo, da na poročnih certifikatih muslimank ne sme več pisati, ali je nevesta devica. Do sedaj je morala namreč nevesta izbrati, ali naj na njenem certifikatu piše, da je devica, vdova ali ločenka. Izraz “devica” bo moral sedaj nadomestiti izraz “neporočena”. Obenem bo moral med istimi možnostmi izbirati tudi ženin, katerega prejšnji status se do sedaj ni beležil.

Brazilija je zavrnila ponudbo pomoči za reševanje amazonskega pragozda. Združene države Amerike, Japonska, Nemčija, Francija, Italija, Združeno kraljestvo in Kanada so namreč ob srečanju G7 v francoskem Biarritzu obljubile pomoč v vrednosti 20 milijonov evrov. Francija je še dodatno ponudila pomoč svojih vojakov. Brazilija sicer ni podala uradnega razloga za zavrnitev pomoči, a v zadnjem času se vrstijo nesoglasja med Brazilijo in Francijo. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je nedavno obtožil francoskega kolega Emmanuela Macrona, da Brazilijo obravnava kot kolonijo, načelnik brazilskega generalštaba Onyx Lorenzoni pa je za brazilski medij Globo News izjavil, da bi bila ta sredstva potrebnejša za pogozdovanje Evrope ter da Macron pred ognjem ne zmore obvarovati niti katedrale Notre-Dame in zato ne more poučevati Brazilije. Medtem je Macron zagrozil z blokiranjem trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ekonomskim združenjem južnoameriških držav Mercosur, če Brazilija ne bo pričela sprejemati ukrepov za reševanje. Sporazum med drugim zahteva, da naj se Brazilija drži pariškega podnebnega sporazuma in si prizadeva za končanje ilegalne deforestacije. Okoljevarstveniki prav slednjo vidijo kot vzrok velikih požarov ter kritizirajo Bolsonara, ki naj proti njej ne bi ustrezno ukrepal.

Podpisu trgovinskega sporazuma nasprotujejo tudi Mladi za podnebno pravičnost, ki so pred brazilskim veleposlaništvom v Ljubljani organizirali protest s sloganom SOS Amazonija. Sporazum po njihovem mnenju še povečuje potrebo po krčenju gozdnatih predelov za namene kmetijskih površin. Zahteve predstavi predstavnik gibanja Zoran Fijavž.

Izjava

Zakaj nasprotujejo sporazumu, razloži Zoran Fijavž.

Izjava