OFF osebnega premoženja beguncev

OFF osebnega premoženja beguncev

Aktualno-politična novica
gostoljubje in solidarnost do beguncev
22. 1. 2016 - 15.00
 / OFF

Tunizijski brezposelni in mladi so v preteklem tednu protestirali proti brezposelnosti v državi. Povod za demonstracije je bil samomor brezposelnega mladeniča, ki je dalj časa poskušal pridobiti zaposlitev v javnem sektorju. Protesti so potekali v vseh večjih mestih, predvsem v perifernem delu države. Protesti so se pričeli na ulicah Kasserina, ki se sooča z več kot 30 procentno brezposelnostjo, kar je dvakrat več od državnega povprečja. Lokalne oblasti so tam sicer že sprejele nove ukrepe, ki naj bi zagotovie 5000 novih delovnih mest. Država se vse od leta 2011, ko se je tam pričela arabska pomlad, sooča z vedno večjo brezposelnostjo in gospodarsko nestabilnostjo, ki je prizadela predvsem predele, ki se ne preživljajo s turizmom. V zadnjem času se je zaradi brezupa nezaposlenih povečalo število samomorov, povezanih z brezposelnostjo. Tunizijske oblasti so zaradi nemirov že razglasile policijsko uro, ki velja po vsej državi.

Izraelska vojska je sporočila, da je na območju Zahodnega brega uničila nekatere stanovanjske in sanitarne stavbe, ki so bile financirane s strani Evropske unije, a so bile po besedah izraelske administracije zgrajene nezakonito. Izraelske sile so napadle prebivalce tamkajšnjih zgradb in štiri od njih popolnoma uničili. Stavbe so se nahajale na območju cone E1, na katerem ima Izrael velike infrastrukturne načrte, vendar so ti zaradi pritiskov mednarodne skupnosti trenutno zamrznjeni. Agresivnost izraelskih sil se v zadnjem času ponovno stopnjuje. V dolini Jordana, blizu mesta Jeriho, so zasedli 154 hektarjev zemlje, ki bo po besedah izraelskega Ministrstva za zunanje zadeve kmalu postala državna zemlja.  

Po obisku kitajskega predsednika Xi Jinpinga v Savdski Arabiji je v interesno področje Kitajske prišla tudi Palestina. Xi je na sedežu Arabske Lige izrazil podporo neodvisni palestinski državi, katere glavno mesto bi bil vzhodni del Jeruzalema. Glavni namen Xi-jevega obiska Bližnjega Vzhoda pa ni politična podpora osvobodilnih gibanj, temveč z ekonomskimi interesi povezano širjenje političnega vpliva Kitajske v regiji. Na obisku v Savdski Arabiji je med drugim bilo sklenjeno sodelovanje med kitajskim naftnim podjetjem Sinopec in Saudi Aramcom, kitajska in savdska podjetja pa bodo sodelovala tudi pri gradnji novega visokotemperaturnega plinsko hlajenega reaktorja. Kitajski predsednik Xi je palestinskim ozemljem tudi obljubil finančno pomoč v višini 7,6 milijonih dolarjev, ki bo porabljena za gradnjo sončne elektrarne.        

Francoski premier Manuel Valls je naznanil, da bo Francija v naslednjih dneh, ob potrditvi v parlamentu, sprejela podaljšanje izrednih razmer. Po njegovih besedah bo nevarnost za francoski narod obstajala tako dolgo, kot bo obstajala Islamska država. Zaradi ukrepov v sklopu izrednih razmer je Francija dobila več kritik s strani Združenih narodov in mednarodne skupnosti, češ da naj bi bili ukrepi v nasprotju s človekovimi pravicami. Francoske avtoritete imajo namreč sedaj dovoljenje, da lahko na domu pridržijo osumljence, ki bi lahko ogrožali varnost v državi. Med drugim dajejo urgentni varnostni zakoni policiji pristojnosti za nenapovedane preiskave in prepovedujejo velika javna zborovanja.

Zaseganje premoženja beguncem ni omejeno le na Švico, ampak je trend, ki se širi v čedalje več evropskih držav. Medtem ko je na Danskem trenutno v obravnavi predlog zakona, ki bi omogočal odvzem osebnega premoženja beguncem, je za nekatere zvezne države v Nemčiji to že uveljavljena praksa. Bavarske oblasti na primer zasežejo osebno premoženje beguncev, če presega 750€, Baden-Württemberg pa z zasegom premoženja pričenja že pri 350€. Za razliko od Danske pa v Nemčiji za izvajanje takšne politike ni potrebna uvedba novega zakona, saj že obstoječa zakonodaja določa, da mora biti za kritje stroškov bivanja azilanta najprej porabljeno njegovo osebno premoženje. Medtem ko uvajanje in prakticiranje takšne begunske politike po evropskih državah sproža vale ogorčenja, je v Nemčiji izmed večjih političnih strank do nemške begunske politike kritična le Die Linke, ki opozarja, da je vloga za azil ena izmed osnovnih človekovih pravic, ki ne sme biti pogojena s stroški bivanja. Komentira Franci Zlatar iz Slovenske filantropije:

Izjava

Danska vlada je v parlamentu sprejela novo resolucijo proti beguncem. Vladajoča ljudska stranka se je zavzela za premestitev breguncev iz mest na njihova obrobja v za to določena taborišča. Zunanji minister Kristian Jensen se je zaradi večih ukrepov vlade, ki zatirajo pravice migrantov, moral zagovarjati v Genovi pred Svetom za človekove pravice organizacije Združenih narodov. Med drugim je vlada predlagala tudi odvzem vrednejšega premoženja pribežnikom. Ta ukrep že izvajajo kljub temu, da zakon še ni bil sprejet v parlamentu.  Danska želi postati manj privlačna država za begunce. Glede na to, da bo po novem kopenhagenskem odloku na občinskih jedilnikih obvezna svinjina, bodo muslimanski begunci res občutili negostoljubnost Danske.

Ostajamo pri begunski krizi. Turški premier Ahmet Davutoglu je za nemško tiskovno agencijo izjavil, da tri milijarde evrov, ki jih Turčija prejema s strani Evropske unije za zajezitev toka beguncev, ne bo zadostovalo. Davutoglu pa na konferenci ni ostal le pri vprašanju finančnih sredstev, saj je pri prošnji za dodatna sredstva poudaril, da begunska kriza ne izvira iz Turčije, ampak je po njegovih besedah bila v Turčijo izvožena. Na konferenci je bilo tudi govora o turški agresiji proti Delavski stranki Kurdistana, pri čemer pa je Davutoglu odpovedal spomin, saj naj bi po njegovih besedah bila PKK tista, ki je prekinila premirje s turškimi oblastmi. Spomnimo, da je PKK konec lanskega junija ponovno začela gverilsko vojno kot odgovor na turško bombardiranje njenih položajev pod pretvezo, da bombardira položaje Islamske države.

Begunci pa ne bežijo le iz Bližnjega vzhoda, ampak tudi iz držav na jugu Afrike. Zaradi spopadov med vladnimi silami in uporniškimi silami Renamo je iz Mozambika v Malavi zbežalo več kot 3500 prebivalcev. Po besedah agencije Združenih narodov za begunce v Malavo dnevno pride med 50 in 60 beguncev, njihovo bivanje pa je dodatno oteženo zaradi neugodnih naravnih razmer. Država se namreč trenutno zaradi suše sooča s pomanjkanjem hrane, skrbi pa povzročajo tudi morebitni izbruhi bolezni, kot je kolera.

Na mariborskem okrožnem sodišču proces proti mariborskim vstajnikom, ki smo mu na Radiu Študent sledili, dobiva epilog. Sodišče je izreklo razsodbe proti zadnjim štirim obtoženim vstajnikom. Dva izmed štirih vstajnikov je sodišče oprostilo, druga dva pa obsodilo na pogojno zaporno kazen 2 mesecev s preizkusno dobo enega leta. Tožilstvo je za vse štiri zahtevalo osemmesečno pogojno zaporno kazen s petimi leti preizkusne dobe, obramba pa je vztrajala na oprostilni sodbi. Razsodba sodišča še ni pravnomočna, saj je predviden še enotedenski pritožbeni rok, v katerem bo tožilstvo verjetno vložilo pritožbo. Razsodbo komentira Andrej Kurnik.

Izjava

Kurnik še opomni, kako je proti vstajnikom potekal sodni proces.

Izjava

Off sta pripravila vajenca Barbara in Klemen.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness