V Tuniziji je v prvem krogu predsedniških volitev zmagal Beji Caid Essebsi, ki je dobil 6 odstotkov več glasov kot aktualni predsednik Moncef Marzouki. Ker nobeden od kandidatov ni dobil večine glasov, se bo drugi krog volitev odvil v decembru. Essebsi je voditelj sekularne stranke Nidaa Tounes, ki je na nedavnih parlamentarnih volitvah slavila, medtem ko aktualnega predsednika Marzoukija podpirajo predvsem islamske sile.

V Siriji so potekali letalski napadi na mesto Raka, ki so ga islamisti razglasili za prestolnico kalifata. V zaporednih letalskih napadih je po poročanju tamkajšnjih aktivistov umrlo vsaj 90 civilistov. Raka je edino provincialno mesto, nad katerim so po vstaji proti predsedniku Basharju al-Assadu iz leta 2011 režimske sile izgubile nadzor. Letalske napade naj bi izvedla režimska vojska, ki redno bombardira območje prestolnice Islamske države in bližnje pozicije borcev kalifata, a po navedbah aktivistov trpijo predvsem nedolžni civilisti.

Nekateri pripadniki sirskih opozicijskih sil pa celo zatrjujejo, da mnogi iz njihovih vrst zaradi ameriških letalskih napadov na Islamsko državo prestopajo na stran islamistov, da bi se skupaj borili tako proti Assadu kot tudi proti vmešavanju koalicije zahodnih sil. Medtem pa generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon opozarja, da Islamske države ne bo mogoče uničiti samo z letalskimi napadi.

Sodišče v Libiji je izdalo nalog za aretacijo bivšega generala Khalifa Haftarja, zaveznika s strani mednarodne skupnosti zaenkrat še priznanega premiera Abdullaha al-Thanija, ki vladne posle opravlja v Tobruku. Haftarjeve oborožene sile so malo pred odločitvijo sodišča udarile po še edinem funkcionalnem letališču v Tripoliju, ki pa so ga doslej obvladovali privrženci Omarja al-Hassija. Ta je sicer prav tako oklican za premiera, s sedežem v Tripoliju, a parlamentarnih volitev, ki so potekale junija, oblast al-Thanija ni priznala. Omarja al Hassija pa je priznalo vsaj libijsko vrhovno sodišče, ki je ta mesec rezultate volitev razglasilo za veljavne.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bo evropskemu parlamentu predstavil prek 300 milijard vreden naložbeni načrt. Namen načrta je, da bi z novim pristopom privabili zasebne naložbe v kakovostne in ekonomsko vzdržne, a z vidika vlagateljev tvegane evropske projekte. Z 21 milijardami evrov javnih sredstev naj bi spodbudili za 315 milijard evrov strateških naložb. 16 milijard naj bi prišlo iz evropskega proračuna, preostalih 5 pa naj bi financirala Evropska investicijska banka. Predlog komisije glede naložbenega načrta morajo potrditi članice unije in Evropski parlament.

Evropski parlament je odložil jutrišnje odločanje o priznanju palestinske države na sredo decembra na pobudo vodilne Evropske ljudske stranke in uspešnega lobiranja izraelskih diplomatov. Pobudnici priznanja Palestine sta poslanski skupini Socalnih demokratov in Združene evropske levice, do roka glasovanja pa naj bi parlament oblikoval resolucijo, ki bi bila godna za sprejetje. Ali bodo mlini evropske birokratske demokracije zmleli resolucijo do politične impotence, bomo izvedeli med 15. in 18. decembrom.

Britanska obrambna ministrica Theresa May je javnosti predstavila nov protiteroristični zakon, ki močno razširja pravice organov pregona. Glavni ukrepi, ki jih uvaja predlog, med drugim zajemajo programe za preprečevanje radikalizacije v izobraževalnih insitucijah, oblastem zagotavlja pravico, da možnega osumljenca prisilno preselijo na drugi konec države, prav tako pa bodo lahko britanske oblasti začasno preklicale veljavnost potnega lista, internetni ponudniki pa bodo zavezni, da preiskovalcem posredujejo podatke osumljenega uporabnika.

Potem ko so kosovske oblasti obtožile Makedonijo, da s subvencijami nizkocenovnih letalskih prevoznikov ustvarja v regiji nelojalno konkurenco, so z makedonskega ministrstva za transport sporočili, da z državnimi spodbudami letalcev ne nameravajo prenehati. Trenutno velja ukrep vlade, ki ponuja prevoznikom 40 000 evrov pomoči za vsako novo odprto destinacijo, obenem pa prispeva sedem do devet evrov za vsako prodano vstopnico na subvencionirani letalski liniji. Kot ugoden rezultat takšnih vzpodbud makedonska vlada navaja podatke, da se je promet na letališču v Skopju povečal za 40 odstotkov, število potnikov na nizkocenovnih poletih pa je naraslo za dvakratnik.Ob pa tem Makedonija napoveduje nadaljnjo razširitev subvencij. Tako naj bi letalsko podjetje za vsakega pripeljanega potnika iz sosednjih držav Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije prejelo 25 do 35 evrov, za turiste iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Nemčije, Kazahstana ali Azerbajdžana pa 65 evrov pomoči. Kosovske oblasti so na Evropsko komisijo že poslale pritožbo zaradi kršitev svetinje pravičnih zakonov trga, v Sloveniji pa lahko predvsem obžalujemo, da za makedonske subvencije očitno nismo dovolj nemški.

Danes bo na ekonomski fakulteti potekala okrogla miza o regulaciji bančnega sistema po finančni krizi s primerjavo Irske in Slovenije. Okrogle mize se bodo udeležili finančni minister Dušan Mramor, guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar in Charles Larkin s Trinity College v Dublinu. Okroglo mizo bo povezoval Matej Marinč z ekonomske fakultete, ki nam pove, kako lahko primerjava Irske s Slovenijo koristi pri vpogledu v finančno krizo:

Izjava v posnetku.

OFF sta pripravila vajenec Rok in Jošt.