Proruski seperatisti so privolili v premirje, ki ga je nedavno razglasil ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Separatisti so v prekinitev medsebojnih sovražnosti privolili po le enem dnevu pogajanj. Na njih se je v vlogi mediatorja znašel kar bivši ukrajinski predsednik Leonid Kučma. Trenutni predsednik Porošenko namreč vztraja, da se ne misli pogajati s teroristi. Premirje je bilo sicer enostransko razglašeno že v petek, vendar spopadi niso ponehali vse do ponedeljka. Trenutno obe strani poročata, da ne prihaja do spopadov.

Proruski separatisti so pri pogajanjih precej omilili svoje zahteve. Umaknili so namreč ključno zahtevo, ki je začetek pogajanj pogojevala z umikom vseh ukrajinskih čet z območja vzhodne Ukrajine. Prav tako so uporne sile obljubile izpustitev vseh pridržanih mednarodnih opazovalcev.

Iz Sirije so odpeljali še zadnjo pošiljko kemičnega orožja. Zadnja pošiljka uradno zabeleženih zalog je bila naložena na krov danske ladje. Tovor je namenjen v italijansko pristanišče Giopia Tauro, kjer bo pretovorjen na ameriško ladjo. Kemično orožje bo nato sredi morja uničeno na njenem krovu. S tem dejanjem je zaključena razorožitev sirskega kemičnega arzenala, katere zaključek je bil predviden že pred časom.

Sirske oblasti so sicer dovolile odstranitev vsega kemičnega orožja, vendar varnostne razmere niso dopuščale transporta celotnega arzenala do pristanišč. Organizacija za prepoved kemičnega orožja OPCW bo sicer nadaljevala s svojim delom v Siriji.

V Iraku so pripadniki Islamske države Iraka in Levante dosegli nov vojaški uspeh. Sunitskim borcem je uspelo zasesti glavno iraško rafinerijo pri mestu Baji. Rafinerija predeluje tretjino iraške nafte in je bila oblegana zadnjih deset dni, borci pa nameravajo upravljanje kompleksa prepustiti lokalnim plemenom. Zajetih iraških vojakov ni doletela žalostna usoda njihovih predhodnikov, ubitih v množičnem masakru. Uporniki so jim namreč ponudili možnost predaje v zameno za odložitev orožja.

Ameriški državni sekretar John Kerry je zaradi vse večje nemoči Iraka že obljubil pomoč tej državi. Njegov nenapovedan obisk v iraškem glavnem mestu Bagdadu nakazuje, da Združene države Amerike postajajo vse bolj zaskrbljene nad potekom dogodkov v tej državi. V ta namen bodo Američani v Irak poslali dodatnih 300 vojaških inštruktorjev, prav tako pa bodo s privolitvijo iraške vlade okrepili letalski nadzor nad iraškim ozemljem.

Med tem letalskim nadzorom poglavitno vlogo igrajo brezpilotna letala. Ta mala čuda tehnike naj bi predstavljala odločilno strateško premoč Amerike na vseh bojiščih, kjer jih uporabljajo. Nedavno izdano poročilo, ki obsega več kot 50.000 strani, pa dokumentira vse nesreče od začetka uporabe te nove vojaške tehnologije, torej od leta 2001. O kolateralni škodi in zgrešenih izstrelkih v poročilu ni govora.

Med drugim poročilo navaja, da so letala strmogravljala v hiše, ceste, kmetije in ostalo infrastrukturo. Ob neki priložnosti je menda celo prišlo do trka brezpilotnega letala in vojaškega transportnega letala. Število nesreč brezpilotnih letal je sicer primerljivo s številom nesreč običajnih vojaških letal v istem obdobju. Preseneča pa dejstvo, da so brezpilotna letala v istem obdobju opravila znatno manj misij in so primerjalno letela bistveno manj ur od običajnih bojnih letal.

V Keniji je prišlo do napada na vas Taa. Napad je terjal pet smrtnih žrtev, zaenkrat pa še ni znano, kdo je za njih odgovoren. Napadalci so svoje žrtve pobili s hladnim orožjem. Številne skrbi povzroča lokacija napada, saj je vas Taa oddaljena le nekaj kilometrov od priljubljenega turističnega kraja Lamu. Tovrstni dogodki v Keniji še zdaleč niso osamljeni primeri. Pred dvema tednoma je namreč podobne akcije na ozemlju te afriške države izpeljala somalijska uporniška skupina Al-Šabab.

Na domači teren. Po treh zavrnitvah je Albanija le sprejela vabilo Sveta Evropske unije za priključitev zvezi. Evropska komisija je že novembra članicam predlagala potrditev vabila, a so ga te zavrnile predvsem zaradi v zadnjem tednu razrešenih problemov. Nova kandidatka je uspešno končala akcijo v vasi Lazaret, kjer se je desetletja gojilo konopljo, dohodki pa so v najboljših časih predstavljali tudi do polovico albanskega bruto domačega proizvoda. Uničeno je bilo na tone suhe zeli in tisoče rastočih rastlin, več ljudi pa je bilo aretiranih, čeprav naj bi vodje združbe ubežali. Drugi razrešen problem pa godi Češki. Ta je bila doslej rezervirana do vabila Albaniji, saj je slednja nacionalizirala elektrarno CEZ Shprendarje, ki jo je češki energetski gigant CEZ kupil leta 2009. Albanija se je sicer nekaj časa branila, da odvzem licence ni enak nacionalizaciji, čeprav je posledica odvzema licence ravno to, sedaj pa se je s CEZ-om pogodila. Neuradno naj bi nevšečnost poravnali z 90 milijoni evrov.

V šempeterskem podjetju Lektrika zaposleni danes razpravljajo o novem nemškem lastniku. Pred časom so se namreč Modra zavarovalnica, NLB, SOD in Zavarovalnica Triglav odločili družno prodati svoje deleže v omenjenem podjetju. 54 odstotkov je tako kupilo nemško podjetje Mahle. V sindikatu SKEI od novih lastnikov pričakujejo širitev proizvodnje in vlaganje v razvoj. Tuji lastnik sindikalistov ne moti, saj naj bi imel za Lektriko dolgoročne načrte.

Prodaje slovenskih podjetij v državni lasti tujcem pa nikakor ne pozdravljajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. V odprtem pismu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in vodji Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjanu Žuglju so opozorili na najverjetneše izgube delovnih mest v našem največjem trgovcu. O razlogih, zakaj so poslali pismo, nam je zaupal njihov izvršni sekretar Goran Lukič:

Izjava se nahaja v prispevku

V sindikatu prav tako ne zaupajo Agrokorju. Hrvaški kupec prevzem Mercatorja financira z novonajetim kreditom, torej za nakup nima zadosti lastnih sredstev. Na podoben način so v preteklosti v Sloveniji že potekali zloglasni menedžerski prevzemi. O morebitnih podobnostih Goran Lukič:

Izjava se nahaja v prispevku

OFF je pripravil Martin Kovač.