Okoli 100 Nubijcev od sobote blokira avtocesto Abu Simbel-Aswan na jugu Egipta. Protestirajo proti predsedniškemu odloku, sprejetemu avgusta, po katerem bo skoraj 390 hektarjev  zemlje, ki zgodovinsko pripada nubijskemu ljudstvu, pripadlo Egiptu za nadaljevanje razvojnega projekta območja Toshka. V sklopu projekta naj bi do leta 2017 uredili namakalni sistem v zgornjem toku Nila. Po navedbah predstavnika Nubijcev je egiptovska vojska obkolila protestnike, ki so organizirali konvoj “Nubijska karavana vrnitve” za prebijanje do Toshke. Ljudstvo vse glasneje zahteva vrnitev na zgodovinska ozemlja na jugu države, kar jim je bilo obljubljeno v 236. členu ustave iz leta 2014. Ocenjuje se, da v Egiptu danes živi okoli tri milijone Nubijcev. Leta 1964 je predsednik Nasser velik del ljudstva, živečega v 44 vaseh na meji s Sudanom, na silo preselil na severnejša območja, da bi lahko zgradil Asuanski jez.

Egiptovsko pritožbeno sodišče je naročilo, naj se Mohamedu Morsiju znova sodi glede obtožb o sodelovanju s terorističnimi organizacijami. Prejšnji teden je bil nekdanji predsednik Egipta že oproščen smrtne kazni, zato zdaj prestaja še 40-letno kazen za izdajo državnih skrivnosti Katarju in 20-letno za pripor nasprotnikov Muslimanske bratovščine brez pravne podlage v času opravljanja svoje predsedniške funkcije. Morsi je bil leta 2012 na krilih arabske pomladi kot kandidat Muslimanske bratovščine izvoljen za predsednika in strmoglavljen leta 2013 z vojaškim udarom. Vojaški režim je Muslimansko bratovščino prepovedal.

Predlog Združenih narodov o vnovični združitvi Cipra je propadel. Pogajali so se predvsem o deležu ozemelj, ki naj bi jih v federaciji administrativno vodili grška in turška stran, dogovor pa je propadel zaradi nekaj več kot enega odstotka odstopanja od pričakovanj obeh. Naslednja stvar, o kateri se strani ne moreta poenotiti, je pravica do intervencije turške vojske, ki jo imajo turški Ciprioti za nujno, grški pa za grožnjo. Zadnji pogovori so se začeli pred sedemnajstimi meseci, včeraj pa so pripadniki obeh narodov ob meji demonstrirali za mir. Sredozemski otok je bil razdeljen leta 1974, ko je grška vojaška hunta izvedla vojaški udar z namenom združiti otok z Grčijo.  Nanj so turške vojaške enote odgovorile z okupacijo severnega dela otoka.

Turška vlada je umaknila sporni zakon o oprostitvi obtožencev spolne zlorabe otrok, če bi se ti s svojimi žrtvami poročili, o katerem smo poročali včeraj. Argument vladne stranke AKP za sprejetje zakona je bil, da so poroke z mladoletnimi v Turčiji realnost in bi se jih tako legaliziralo. Pri tem naj ne bi šlo za legalizacijo posilstev, saj bi s poroko morali soglašati tako žrtev kot njeni starši. O zakonu bo najprej odločal pododbor parlamenta, vladajoča stranka pa je obljubila, da bo poiskala konsenz z opozicijskimi strankami in drugimi kritiki zakona.

Medtem so v Turčiji danes z uredbo 677/678 odpustili več kot 15.000 javnih uslužbencev. Od okoli 3,440.000 zaposlenih v javnem sektorju je bilo v zadnjih petih mesecih zaradi suma o povezanosti s klerikom Gülenom in organizacijo PKK odpuščenih 115.094 ljudi.

Madžarski zaporniki so po enem mesecu dela postavili prvi del druge linije ograje na meji s Srbijo. Pametna ograja, kot so jo poimenovali lokalni mediji, je opremljena s senzorji,  občutljivimi na toploto in gibanje. Nova tehnologija omogoča manjše število nadzornikov. Premier Viktor Orban je avgusta zahteval okrepitev varnosti na meji. Kot razlog je navedel nezaupanje dogovoru med Evropsko unijo in Turčijo.

Belgija postaja vse bolj militarizirana. Na bruseljskem letališču so začeli uveljavljati dodatne varnostne ukrepe. Za ohranjanje varnosti se bodo zgledovali po izraelskem letališču Ben Gurion, ki je eno najbolj varovanih letališč na svetu. Premierjev namestnik in minister za varnost sta že odpotovala v Izrael in bila impresionirana nad varnostnimi ukrepi na izraelskem letališču, kjer avtomobile ustavljajo na nadzornih točkah, sumljive ljudi pa nadzorujejo, zaslišujejo in pregledujejo.

V Nemčiji od petih zjutraj stavkajo piloti Lufthansine družbe Eurowings. V Hamburgu in Düsseldorfu je zato odpovedanih skupno 64 letov. Piloti sindikata Ver.di so naslednji, ki v najbogatejši državi Evropske unije zahtevajo višje plače. Lufthansa namreč v konkuriranju nizkocenovnemu Rayanairu ne popušča pri zmanjševanju stroškov in nižanju urnih postavk pilotov. V sredo bodo v že štirinajsti tovrstni stavki ostala prizemljena vsa letala Lufthanse, so napovedali v sindikatu Cockpit, ki zahteva 3,66-odstotno zvišanje plač pilotov.

Novice iz Slovenije

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je z zdravniškim sindikatom Fides sprejela dogovor o zamrznitvi stavke. Domnevno je ravnala tako brez posvetovanja s koalicijo. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han ministrici očita prekoračitev pooblastil in zahteva sankcije zoper njo. Poslanka SMC Simona Kustec Lipicer je potrdila, da ministrica ni imela mandata za poseg v enoten plačni sistem javnega sektorja. Dogovor, po katerem bo zamrznitev stavke trajala do 23. januarja 2017, predvideva nadaljnje usklajevanje sprememb kolektivne pogodbe in preboj 57. plačnega razreda, ki je trenutno omejen na 3690 evrov.

Delavci štajerskega Lentherma so se odločili za vložitev predloga začetka stečajnega postopka. Kaplja čez rob je dejstvo, da podjetje, ki ga vodi nekdanji poslanec Ivan Vogrin, delavcem dolguje že tri plače. Poleg tega je podjetje v postopku prisilne poravnave, blokiran pa je tudi njegov bančni račun, kar onemogoča nakup surovin, potrebnih za proizvodnjo. Gre za nadaljevanje zgodbe Lentherma, o kateri smo poročali v oddaji Offsajd: “Stečaj, ker direktor vztraja”, ki jo lahko poslušate na spletni strani Radia Študent. Danšanjo odločitev delavcev, da prekinejo več mesec trajajočo agonijo, nam je pojasnil Martin Dular, predsednik sindikata v Lenthermu in sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije za Štajersko:

izjava