OFF papirja v Venezueli

OFF papirja v Venezueli

Aktualno-politična novica
29. 1. 2014 - 14.00
 / OFF

Parlament v Nikaragvi je s 64 glasovi za in 25 proti potrdil nov amandma k ustavi, ki ukinja omejitev predsedniške kandidature na trikrat, in tako predsedniku Danielu Ortegi odprl pot do ponovne kandidature na volitvah leta 2016. Kritiki predsednika opozarjajo, da gre za dekret, ki bo Ortegi dovoljeval doživljensko opravljanje funkcije predsednika. Ta  je stari maček na politični sceni v Nikaragvi. Prvič je oblast prevzel po revoluciji leta 1979, leta 1984 je prvič uradno prisegel kot predsednik, nato pa ponovno kandidiral in zmagal leta 2007. Opozicija predsednika obtožuje, da zavoljo obstanka na oblasti nenehno manipulira z ustavo. Vladajoča stranka Nacionalna fronta za osvoboditev Sandinista - FSLN sicer nadzira vse štiri veje oblasti v državi, prav tako ima večino v parlamentu, kar omogoča, da je potrjevanje podobnih reform zgolj formalnost.

Po poročilu nemškega strokovnjaka za evropsko zakonodajo profesorja Andreasa Ficshcer-Lescana, ki ga je Evropska konfederacija sindikatov najela, da razišče zakonitost sporazumov med trojko in državami prejemnicami pomoči, naj bi njihovi deli kršili evropsko Listino o temeljnih pravicah, kar sicer potrjuje tudi nedavna preiskava Evropskega parlamenta.  Fischer-Lescano, ki v svojem poročilu opozarja, da se Evropski parlament ni dotaknil problema kršenja človekovh pravic znotraj dogovorov, opozarja, da so sporazumi omejevali avtonomijo delodajalcev in sindikatov, ko gre za pogajanje o plačah, legalno vprašljive pa so tudi reforme izobraževanja in zdravstvenih sistemov.

Združeni narodi so izglasovali, da lahko vojaki Evropske unije, ki bodo kmalu odposlani v Srednjeafriško republiko, za zaščito civilistov uporabijo silo. Sprejeta resolucija vključuje tudi sankcije proti vsem sprtim stranem. 600 vojakov Evropske unije se bo tako pridružilo silam Afriške unije in Francije, ki se zaman trudijo zadušiti nasilje, ki v državi ne pojenja niti po tem, ko je odstopil bivši predsednik Michel Djotodia, krmilo oblasti pa prevzela začasna vlada predsednice Catherine Samba-Panza. V bojih med pripadniki muslimanske uporniške skupine Seleka in krščanskimi milicami je v državi od decembra umrlo vsaj 2000 ljudi, milijon pa jih je notranje razseljenih. Gre za nekoliko drugačno taktiko Združenih narodov, ki so, naj spomnimo, v primerih Srebrenice in Ruande vojaškim silam dovoljevali uporabo sile zgolj v samoobrambi.

V Malawiju se začenjajo sojenja 100 prominentim uradnikom, obtoženim, da so v zadnjih 10 letih državo oropali za več kot 250 milijonov dolarjev, kar predstavlja okoli 30 odstotkov državnega proračuna. Škandal o ropih je izbruhnil po tem, ko je bil lani septembra ustreljen eden izmed visokih uradnikov na minstrstvu za finance.  Zaradi pritiska mednarodnih donatorjev, ki s svojimi finančnimi prilivi napolnijo 40 odstotkov malavijskega proračuna - ti so do nadaljnjega ustavljeni, je predsednica Joyce Banda odredila mednarodno revizijo na finančnem ministrstvu. Vendar bi rezultati lahko dodobra okrnili ugled nje in malavijske Ljudske stranke, za katero bo kot predsedniška kandidatka ponovno nastopila na volitvah maja letos.

Iz Slonokoščene obale prihaja novica, da bo vlada s pomočjo sredstev iz Združenih narodov svojo slabo opremljeno mornarico podkrepila s 40 novimi čolni, ki bodo patruljirali ob obali države. Do odločitve je prišlo zaradi številnih  napadov piratov na komericalne ladje v Gvinjeskem zalivu, ki so se v zadnjem letu zvišali za tretjino. Istočasno iz regije prihaja novica, da so nigerijski pirati ob obali Kameruna ugrabili grški tanker.

V Venezueli se tiskani mediji soočajo s tako velikim pomanjkanjem paprija in črnila, da je v zadnjih 4 mesecih s polic izginilo 10 častnikov, iz 14 časopisnih hiš pa poročajo o tem, da so morali skrčiti obseg strani svojih časopisov. Po mnenju Marianele Balbi iz venezuelskega Inštituta za tisk in družbo pomanjkanje produktov za tisk predstavlja nevarnost za svoboden pretok informacij, potrdila pa je tudi, da krizo papirja in črnila veliko bolj kot od države blagoslovljeni mediji čutijo neodvisni. Zaradi podobnega mnenja so ulice v Karakasu preplavili zaposleni El Nacionala, enega izmed najbolj branih dnevnikov, člani venezuelskega sindikata za delavce v medijih - SNTP ter študenjte, ki opozarjajo, da ne gre le za politično neučinkovitost, ogrozitev delovnih mest,  pač pa za obliko cenzure, s katero skuša država pritiskati na neodvisne medije.

O poročanju državnih medijev se pritožuje tudi avstralski premier Tony Abbott. Po njegovem nacionalna mreža ABC v svojem poročanju namreč ni dovolj domoljubna. V nedavnem radijskem intervjuju je premier izrazil veliko zaskrbljenost zaradi dokumentov, ki jih je ABC objavil v povezavi s telefonskim prisluškovanjem avstralskih oblasti Vzhodno timorskim. Premierja nadalje zelo jezi njihovo poročanje o grdem ravananju avstralskih pomorskih oblasti do prosilcev za azil. Po njegovem bi morali novinarji enostavno zaupati v delo pomorksih sil in v svojem poročanju kazati večjo simpatijo da svoje domovine.

Organizacija Amensty naj bi na Švedskem lobirala za dekriminalizacijo povpraševanja po spolnih uslugah, kar bi po njhovem prepričanju vodilo do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev, varnosti in osebnega dostojanstva ponudnic splonih užitkov. Na takšne pozive so se kritično odzvale švedske nevladne organizacije, še posebej tiste, ki se ukvarjajo s pravicami žensk. Govorili smo z Johanno Dahlin iz Švedskega ženskega lobija.

Izjava se nahaja v posnetku

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness