Novozelandska premierka Jacinda Ardern je po napadu na dve mošeji v Christchurchu, v katerem je 15. marca letos umrlo 51 ljudi, v skladu z obljubami predstavila predlog striktnejše zakonodaje o strelnem orožju. Cilj je zagotoviti, da bodo lahko puške in pištole nosili le “sposobni in primerni”, o tem, kdo ustreza tej zahtevi, pa bo odločala policija. Ta bo lahko zavrnila vsakogar, ki bo širil radikalna stališča, ki je bil v preteklosti obsojen za nasilno dejanje ali ki je imel težave z duševnim zdravjem. Nova zakonodaja predvideva tudi oblikovanje registra, v katerem bodo evidence vseh lastnikov zakonitega strelnega orožja v državi. Predvidoma bo register pripravljen v naslednjih petih letih in po pričakovanjih bo tam zabeleženih približno 1,2 milijona kosov orožja v državi, ki ima sicer približno pet milijonov prebivalcev. Po novi zakonodaji se bo tudi znatno zvišala zaporna kazen za posameznike, ki bi bili obsojeni zaradi dobavljanja orožja ljudem brez licence. Velja pripomniti, da je desničarski skrajnež, ki je marca streljal v Christchurchu, svoje orožje dobil zakonito. 

Nekdanji turški premier med letoma 2014 in 2016 Ahmet Davutoglu  je izstopil iz vladajoče Stranke pravičnosti in razvoja, potem ko je disciplinska komisija te stranke začela s procesom njegove izključitve. Spomnimo, Davutoglu je maja javno kritiziral odločitev vrhovne volilne komisije, da razveljavi lokalne volitve v Istanbulu, ki so potekale 31. marca, v minulih letih pa se je vidno oddaljil od linije edinega pravega vodje turških narodov Recepa Tayyipa Erdogana.

Nekaj tednov pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Avstriji bo liberalno-nacionalistična Svobodnjaška stranka izbirala novega predsednika. Po pričakovanjih bo na mestu predsednika ostal trenutni začasni vodja Norbert Hofer. Na kongresu ne bo bivšega podpredsednika vlade in bivšega predsednika svobodnjakov Heinza-Christiana Stracheja, ki je odstopil 18. maja zaradi tako imenovane afere Ibiza, to je korupcijskega spodrsljaja, ki je bil tudi povod za padec vlade in razpis predčasnih volitev. Hoferjeva stališča so ravno toliko desna kot stališča njegovega predhodnika, za razliko od Stracheja pa je njegova javna pojava bolj umirjena in se tudi redkeje poslužuje odkrito sovražnega govora.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprostila 225 milijonov evrov vredno finančno pomoč, ki je namenjena okrepitvi vojske v Ukrajini. Trumpova administracija je pred tem ustavila s strani kongresa že odobrena sredstva za pomoč pri vojni s separatisti na vzhodu države, zaradi česar je odločitev naletela tudi na kritike, češ da je Trumpova administracija na ta način izsilila preiskavo sumljivih in morebitno koruptivnih praks energetskega podjetja Burisma Holdings, povezanega s Hunterjem Bidnom, sinom predsedniškega kandidata in Trumpovega rivala Joeja Bidna.

Tudi Evropska unija pošilja milijone čez Atlantski ocean. Gre za pomoč kolumbijski vladi v vrednosti 30 milijonov evrov, ki je namenjena za oskrbo beguncev iz Venezuele. V govoru na skupni konferenci s kolumbijskim predsednikom Ivanom Duquejem Marquezom (dukejem) je visoka zunanja predstavnica EU Federica Mogherini dejala, da bo na ta način EU pomagala Kolumbiji pri “identifikaciji” migrantov in njihovi socialno-ekonomski integraciji. Mogherini ob tem ni pozabila spomniti, kako je evropski imperij državam iz regije doniral že okoli 130 milijonov evrov za pomoč migrantom in tako pogasil marsikateri požar, čeprav jih po potrebi z veseljem tudi razpiha. Na primer v Venezueli, kjer je prav Mogherini priznala samooklicanega predsednika Juana Guaidója kot legitimnega predstavnika države.

Delavci v pariških javnih prevozniških podjetjih so začeli z demonstracijami, njihov namen pa je izraziti javno nasprotovanje načrtom aktualne vlade, ki želi s pokojninsko reformo združiti 42 različnih pokojninskih sistemov v univerzalen sistem in posledično odpraviti bonitete zaposlenih v državnih prevoznih in komunalnih podjetjih. Vozniki vlakov in drugi zaposleni pod zemljo se lahko v Franciji upokojijo deset let prej. V vladi pravijo, da je takšen sistem, v katerem v pokojninski sklad prispevajo le 40 odstotkov denarja, potrebnega za pokojnine, “nevzdržen”. Zaradi demonstracij so nastali večji zastoji. 

Zapore na cestah bodo tudi v Ljubljani. Slovenska vojska bo do nedelje v Ljubljani gostila konferenco najvišjega vojaškega organa Nata - vojaškega odbora. Namen konference bo pregled skupnih misij in zavezniških operacij. Posvečali se bodo tudi tako imenovanemu konceptu bojevanja v sodobnem svetu. 

Pripadniki gibanja italijanskih neofašistov so včeraj nameravali izvesti performans zasedbe Reke na stoto obletnico zasedbe tega največjega hrvaškega pristanišča s strani fašističnih simpatizerjev pod poveljstvom Gabriela D’Annunzia. V Reko so stoletje pozneje poskusili priti z avtobusi, motorji in celo manjšimi letali. Hrvaška policija je tako zaradi kršenja javnega miru pridržala 16 italijanskih državljanov, starih med 19 in 74 let. Hrvaško zunanje ministrstvo je prav tako ostro obsodilo postavitev spomenika D’Annunziu, ki je bil včeraj odkrit v Trstu.

Radiotelevizija Slovenija bo v kratkem pozvala gospodinjstva, ki plačujejo RTV prispevek le za radijske sprejemnike, da podajo izjavo, da nimajo naprave za sprejem televizijske vsebine na spletu. Tisti, ki izjave ne bodo podali, bodo v prihodnje morali plačevati polno ceno prispevka. Na RTV-ju so pojasnili, da so se za ta korak odločili zato, ker od 1. avgusta omogočajo sprejem vsebin tudi prek spleta. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih prispevkov določa, da mora vsak, ki ima tehnične pogoje za sprejem vsaj enega programa RTVS, to prijaviti, s čimer postane zavezanec za plačilo prispevka. 

OFF je pripravila Anja