Več deset tisoč Kubancev se je zbralo na Trgu revolucije, kjer so se poklonili nedavno umrlemu vodji kubanske revolucije Fidelu Castru. Poleg Kubancev so se dogodka udeležili tudi voditelji Mehike, Venezuele, Nikaragve, Ekvadorja in Bolivije, preko oceana pa so prileteli zimbabvejski in južnoafriški predsednik ter grški premier Alexis Cipras. Ruski predsednik Vladimir Putin se je opravičil zaradi domnevno napornih priprav na nagovor poslancem, sicer večinoma članov njegove stranke.

V Združenih državah Amerike se nadaljuje boj delavcev v restavracijah s hitro prehrano, ki zahtevajo povišanje minimalne plače na 15 dolarjev. Četrto obletnico nastanka gibanja Fight for 15 oziroma Boj za 15 so v 340-ih mestih širom ZDA obeležili s protesti. Na sicer mirne proteste je s silo odgovorila policija, ki je aretirala več kot 100 protestnikov. Trenutna minimalna plača na državni ravni znaša 7,25 dolarjev, v določenih zveznih državah pa tudi do 10 dolarjev. Z organizacijo protestov za dvig minimalne plače v Braziliji, Veliki Britaniji in na Japonskem je gibanje v štirih letih uspelo pridobiti svetovno prepoznavnost. V ZDA je izborilo, da bodo mesta, kot so San Francisco, Los Angeles in Washington, do leta 2020 dvignila minimalno plačo na 15 dolarjev.

V Avstralijo. Aktivisti za pravice prosilcev za azil so prekinili sejo avstralskega parlamenta. Protestniki so si s sekundnim lepilom prilepili roke na ograjo, zato so varnostniki potrebovali štirideset minut, da so jih odstranili. Protestirali so proti razmeram na otokih Manus in Nauru ter na Velikonočnih otokih, kamor avstralska vlada zapira prosilce za azil, ter proti sporazumu, ki ga je avstralska vlada sklenila z ZDA. Po njem naj bi v ZDA preselili tiste, ki so dobili status begunca, dogovor pa ne določa, kdaj in koliko se jih bo preselilo.

Nadaljujemo v evropskih institucijah. Evropska komisija je pripravila predlog ustanovitve novega obrambnega sklada za vojaško oskrbo in raziskave, s katerim želi Evropska unija vzpostaviti svojo obrambno unijo. Predlagali so petmilijardni sklad in razveljavitev prepovedi uporabe skupnega proračuna Evropske unije in sredstev Evropske investicijske banke za namene vojaškega raziskovanja. Članice Evropske unije, ki bi v sklad vlagale denar, bi si lahko iz sklada sposojale denar za evropske obrambne programe in nakup vojaške opreme. Prispevki v skupen sklad bi bili izvzeti iz pravil glede proračunskega primankljaja.

Poročilo Agencije Evropske unije za temeljne pravice ugotavlja stanje v EU živečih pripadnikov romske skupnosti. Izsledki raziskave kažejo, da 80 odstotkov Romov živi pod pragom revščine, medtem ko je povprečje Evropske unije 17 odstotkov. Zgolj polovica romskih otrok je udeleženih v osnovnošolsko izobraževanje in le 30 odstotkov delazmožnih Romov je zaposlenih Poročilo izpostavlja tudi dejstvo, da 30 odstotkov Romov živi v gospodinjstvih brez tekoče vode. O slednjem priča tudi domača zgodba iz Dobruške vasi na Dolenjskem, kjer je že drugič v mesecu dni zmrznila voda v cisternah, ki naj bi začasno nadomestile vodovod.

Nizozemski parlament je z veliko večino sprejel prepoved nošenja burke na javnih mestih, kot so bolnišnice ter šole. Med drugim bo zakon na javnem prevozu prepovedal tudi tančice, ki ne pokrivajo oči. Zakon, ki predvideva prepoved nošenja vseh oblačil, ki zakrivajo celoten obraz, je sprejelo 132 od 150 članov parlamenta. Kljub takšni formulaciji pa zakon ne prepoveduje motorističnih čelad, obraznih športnih mask ali mask na kulturnih dogodkih. Kazen za kršitev prepovedi znaša 410 €. 

Nadaljujemo v Črni gori. Koalicija albanskih strank je z Demokratično stranko socialistov podpisala koalicijsko pogodbo, s katero so zagotovili več pravic Albancev v zameno za pridružitev novonastali vladni koaliciji. Po oktobrskih parlamentarnih volitvah je bila zmagovita stranka, Demokratična stranka socialistov, primorana v iskanje koalicijskih partnerjev. Koalicija treh stranke Albancev je zahtevala končno neodvisnost občine Tuzi, ki je trenutno del glavnega mesta Podgorica. Z dogovorom bo mestu dodeljen status občine, ki bo segala vse do meje z Albanijo. Med drugim je Koalicija albanskih strank izborila svobodno uporabo albanskih državnih simbolov, pozitivno diskriminacijo Albancev v javni upravi ter zagotovljeno zastopanost albanske manjšine v črnogorskem parlamentu.

Novice iz Slovenije

Orkester Slovenske filharmonije je napovedal stavko. Zaposleni bodo stavkali v ponedeljek od sedmih do pol desetih zvečer, v času poteka vaj. Stavkajoči zahtevajo spoštovanje delavskih pravic ter prenehanje žaljivega in nespoštljivega ravnanja direktorja Damjana Damjanoviča in dirigenta Uroša Lajovica. Delavsko predstavništvo v tej glasbeni instituciji je glasovanje o primernosti Damjanoviča kot direktorja in dirigenta Lajovica že izpeljalo. Večina zaposlenih je razrešitev obeh tudi izglasovala. Stavko sta podprla tudi sindikata Sviz in Glosa. Predmet konflikta je med drugim neupoštevanje predpisov za napredovanje članov orkestra, ki ga zaposleni očitajo vodstvu filharmonije. Več predsednica delavskega predstavništva Marina Kopše:

izjava

Damjanovič je že dejal, da stavka posledično pomeni izgubo ugleda filharmonije in škodo, vredno 100 000 evrov. Sviz je Damjanovičevo izjavo označil za grožnjo, ki bi lahko pomenila tudi poskus oviranja stavke.

izjava

Sindikat poklicnega gasilstva je februarja letos podal prijavo zaradi suma nezakonitih izplačil dodatkov in prispevkov k plači nekaterih direktorjev. Inšpektorat za javni sektor je opravil nadzor v krški, celjski in koprski enoti, danes pa so na novinarski konferenci podali ugotovitve in ukrepe inšpektorata. Ugotovitve inšpektorata povzame David Švarc, sekretar poklicnega gasilstva Slovenije:

izjava

Kako pa v sindikatu ocenjujejo ukrepe Inšpektorata za današnji OFF, zaključi Švarc:

izjava

ODPOVED: OFF so pripravili vajenci Grega, Tina in Igor.