Jerusalem Post poroča, da je Izrael  na sirski meji vzpostavil protiraketni sistem, potem ko je sirska vojska sklatila izraelsko vojno letalo, ki je nelegalno vstopilo v sirijski zračni prostor. Izraelska vojska je namreč napotila osem  vojaških letal na več območij po Siriji, na kar do sedaj sirska vojska ni reagirala s sestrelitvijo. Izrael je zatrdil, da so bila njihova letala napotena na mesto blizu Palmire, od koder je bilo izstreljeno iransko brezpilotno letalo, kar Iran zanika. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa se je na sestrelitev letala odzval z zagotovitvijo, da bo Izrael nadaljeval z zračnimi napadi na Sirijo.

Poročilo avstralske vlade o izpolnjevanju ciljev za zmanjšanje razkoraka v življenjskem standardu med prebivalstvom evropskih korenin in avstralskimi staroselci ugotavlja napredek, a zaostanek za načrti pri večini ciljev. Cilji med drugim predvidevajo prepolovitev razlike v participaciji v visokošolskem izobraževanju do leta 2020, prepolovitev razlike  otroške umrljivosti do konca letošnjega leta in doseganje 95 odstotne participacije v predšolski vzgoji. Trendi na teh področjih sledeč poročilu izpolnjujejo pričakovanja. Zaostanek za cilji pa je viden na drugih področjih, ki obsegajo izničenje razlike v participaciji v celotnem šolskem sistemu in v pričakovani življenjski dobi ter prepolovitev razlike v pismenosti in zaposlenosti.

Etiopijska vlada je odprla pogovore s predstavniki Nacionalne osvobodilne fronte Ogaden, z angleško kratico ONLF. ONLF je etiopijska uporniška skupina, sestavljena iz somalskega prebivalstva regije Ogaden na vzhodu države. Gre za prve tovrstne pogovore po pogajanjih v letih 2012 in 2013, ki so se končali brez dogovora. Od leta 1994 sta namreč ONLF in etiopijska vlada v sporu glede samoodločbe regije Ogaden. Posledično je med vlado in ONLF izbruhnila vojna z več napadi ONLF na naftna polja in povračilnimi napadi države. Glavni točki tokratne razprave sta referendum o samoodločbi in ustava, ki je ONLF ne priznava ter participacija ONLF v oblastnih organih. Predstavnik ONLF, Abdulkadir Hassan Hirmoge je optimističen glede tokratnih pogovorov, saj opozarja, da njihov čas ni naključen. Etiopija je namreč v zadnjih mesecih doživela več protestov in etnično nasilje med ljudstvi Oromo in Amhara.

V Zagrebu potekajo protesti proti dvodnevnemu obisku srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Ta je v Zagreb prispel na prvi uradni obisk na povabilo hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, z namenom razgovora o iskanju pogrešanih oseb iz vojne na Hrvaškem v devetdesetih letih in o odprtih vprašanjih, ki onemogočajo vstop Srbije v Evropsko unijo. Aleksander Vučić bo s hrvaško predsednico, premierom Andrejem Plenkovičem in predsednikom sabora, Gordanom Jandrokovićem razpravljal o mejnem vprašanju, pravosodnem sodelovanju, položaju obeh manjšin in izboljševanju gospodarskega sodelovanja.

Zagrebške proteste organizirata društvi Združenje vdov padlih hrvaških vojakov in Združenje veteranov. Protestniki kritizirajo hrvaško predsednico za vabilo na obisk srbskemu predsedniku. Do Vučića so namreč kritični predvsem zaradi njegovih velikosrbskih izjav med vojno na Hrvaškem v devetedesetih letih. Na shodu so protestniki, oblečeni v vzorec hrvaške zastave, noseč zastave Hrvaške obrambne zveze z ustaškimi gesli na njih, zahtevali vojne reparacije za omenjeno vojno in priznanje odgovornosti Srbije za domneven genocid na Hrvaškem. Protestov se je udeležilo nekaj sto ljudi, med drugim nekaj poslancev stranke Most neodvisnih list in HDZ.

Na ljubljanskem srečanju balkanskih železniških družb so Slovenske železnice Tovorni projekt, HŽ Cargo, Srbija Kargo, Željeznice Republike Srpske, Makedonski železnici transport in AD Montecargo sklenili skupen projekt direktnega tovornega vlaka med Slovenijo in Srbijo. Tako imenovani produkt Sava Express naj bi skrajšal prevozni čas in bolje povezal regijo z državami Evropske unije. Direktorji regionalnih železniških prevoznikov so podpisali tudi memorandum o sodelovanju. V memorandumu so napovedali razvoj še več skupnih produktov in preusmeritev tovora s cest na železnice.

Stavkovno obarvani teden so ob sedmih zjutraj otvorili policisti. V organizaciji Sindikata policistov Slovenije in Policijskega sindikata Slovenije se je okoli dvesto policistov zbralo pred vladno palačo. V kratkem protestu so izrazili prepričanje, da jih vlada ne posluša in napovedali, da bo stavka trajala, dokler policistom ne priznajo in uredijo posebnega statusa. Oba sindikata sta poudarila, da stavka ne bo vplivala na varnost državljanov, saj so se protesta pred vladno palačo udeležili le sindikalni zastopniki in policisti, ki imajo prost dan. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je tudi povedal, da stavkovnih aktivnosti ne bodo zaostrovali do novih pogajanj z vladno pogajalsko skupino. Pogajanja se bodo namreč nadaljevala konec tedna, po vrnitvi ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja iz gospodarske konference v Dubaju.

Vršilec dolžnosti Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš pojasni stavkovne policijske zahteve in pričakovanja.

izjava