Na Islandiji se razmere zaradi afere panamski dokumenti razpletajo. Premier Sigmundur David Gunnlaugsson je včeraj, potem ko je pred parlamentom tisoče Islandcev zahtevalo njegov odstop, to tudi storil. Nekaj ur kasneje je njegova pisarna v izjavi za javnost obrazložila, da premier ni odstopil, ampak se samo začasno umika z mesta za nedoločen čas. Gunnlaugsson, ki ostaja predsednik progresivne stranke, je sicer ponosen na dosedanjo vladno politiko, za novega začasnega premierja pa predlaga podpredsednika progresivne stranke Sigurdurja Ingija Johannssona.

Protesti so zajeli tudi perujsko prestolnico Lima. Na tamkajšnjih ulicah se je včeraj zbralo do 50 tisoč protestnikov. Demonstracije so potekale ob 24. obletnici državnega udara, s katerim se je začela diktatura Alberta Fujimorija. Fujimori je v državo vpeljal hitre neoliberalne reforme, trenutno pa v zaporu služi 25-letno zaporno kazen zaradi podpore paravojaškim milicam. Protesti pa so bili več kot obeleževanje preteklosti, saj se Fujimorijeva hčerka Keiko na volitvah v nedeljo poteguje za predsedniško mesto. Trenutno je po javnomnenjskih raziskavah vodilna med kandidati, čeprav ji po vsej verjetnosti ne bo uspelo zmagati v prvem krogu. Protestniki, ki njeno potencialno predsednikovanje vidijo kot vrnitev v čas diktature, so bili vsaj delno uspešni, saj je bila Keiko Fujimori prisiljena odpovedati več predvolilnih shodov.

Portoriški senat je potrdil zakon, ki omogoča prekinitev odplačevanja dolga, izhajajočega iz državnih obveznic. Portoriko, sicer deloma samoupravno ozemlje Združenih držav Amerike, je v dolžniški krizi od avgusta lani, ko država ni plačala obrokov na del državnega dolga. Reševanje krize je prevzel ameriški kongres, vendar je po mnenju portoriških poslancev napredek prepočasen. Novi zakon bo moral potrditi še portoriški senat.

Ameriška zvezna država Severna Karolina se je znašla pod valom kritik civilnih gibanj in demokratov v državi. 24. marca je namreč guverner zvezne države podpisal zakon, ki od transspolnih oseba zahteva uporabo stranišč in garderob glede na spol, ki je zapisan v njihovih rojstnih listih, obenem pa lokalnim oblastem onemogoča spreminjanje te politike. Država zdaj čuti tudi gospodarske posledice sprejetja tega zakona. Kalifornijsko podjetje PayPal je namreč zaradi neodobravanja takšne diskriminatorne politike opustilo načrt odprtja operacijskega centra v mestu Charlotte. Še dlje so šli v zvezni državi Mississippi, kjer je gurverner Phil Bryant podpisal zakonodajo, ki posameznikom in organizacijam dovoljuje diskriminacijo glede na spolno usmerjenost na podlagi svojih verskih prepričanj.

Voditelji držav skupine G20 so se dogovorili, da si bodo vnaprej sporočali uvedbo ukrepov, ki bi lahko povzročili devalvacijo njihovih valut. Dogovor naj bi bil namenjen preprečevanju valutne konkurence, kot je nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem evfemistično poimenoval valutno vojno. Ta sicer poteka že nekaj let, predvsem s programi kvantitativnega sproščanja, s katerimi države skušajo znižati vrednost svojih valut in s tem postati bolj konkurenčne. S prakso kvantitativnega sproščanja je začela Japonska, in sicer v začetku prejšnjega desetletja. Od začetka finančne krize pa so se iste taktike poslužile še centralne banke ZDA, evroobmočja in Združenega kraljestva, pod tržno ceno pa svojo valuto drži tudi Kitajska.

V severno Afriko. Politična situacija v Libiji se razpleta. Do sedaj obstoječa vlada v Tripoliju se je razpustila in razglasila podporo novi vladi, oblikovani pod okriljem Združenih narodov. Slednja težav z uveljavitvijo oblasti v Tripoliju še vedno ni rešila, saj ji nasprotujejo še lokalne islamistične milice pa tudi do nedavnega s strani zahoda priznana vlada v Tobruku, ki dogovora še ni obravnavala. Libija je v kaotičnem stanju že od leta 2011, ko je bil ubit predsednik Moamer Gadafi, kar je sprožilo boj za prevlado v tej z nafto bogati deželi. Po letu 2014 sta se v Libiji oblikovali dve vladi, islamistična iz Tripolija, mednarodno priznana pa iz vzhodnega mesta Tobruk.

Na obisku v sosednjem Egiptu se mudi savdski kralj Salman. Z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom el-Sisijem bosta podpisala sporazume v vrednosti 21 milijard dolarjev in pol. 20 milijard bo obsegalo posojilo Savdske Arabije Egiptu, s katerim bo ta država financirala nakup savdske nafte v prihodnjih petih letih. Preostanek bodo zajemale investicije na egiptovskem polotoku Sinaj.

Albanski predsednik Bujar Nishani je v ponedeljek blokiral izvajanje zakona, ki bi okrepil nadzor v državi z namenom preprečevanja kriminala in terorizma. Upravniki podjetij, javnih ustanov in javnih prevoznih sredstev bi namreč morali v svojih prostorih namestiti nadzorne kamere po diktatu policije. Zakon je bil 23. marca sprejet v parlamentu, vendar je predsednik Nishani izrazil skrb glede načina hrambe in obdelave podatkov, ki bi jih država z novim zakonom pridobila. Zakon namreč nima določb, ki bi to urejale, obenem pa po njegovem mnenju  ne spoštuje in ne varuje osebnih podatkov ter zasebnega življenja državljanov, kot je to zapisano v konvenciji o človekovih pravicah. Po predsednikovi blokadi bo moral zakon v ponovno obravnavo v parlament.

Po izkazani državljanski nepokorščini Sindikata delavcev migrantov Slovenije v obliki dveh referendumskih pobud se je za podobno taktiko odločil še Policijski sindikat Slovenije. V Državni zbor je vložil pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendume glede štirih zakonov: o noveli Zakona o varstvu okolja, o Zakonu o trgu finančnih instrumentov, o spremembah Zakona o družbi Slovenske železnice in o noveli Zakona o sodnih taksah. Izbiro teh zakonov obrazloži Franci Frantar, član izvršnega odbora Policijskega sindikata Slovenije.

Izjava

Po odločitvi predsednika Državnega zbora Milana Brgleza o tem, ali so pobude ustrezne, se bo začel 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov. Še o trenutni situaciji glede pogajanj med policisti in vlado.

Izjava





OFF so pripravili Zwitter in vajenca Sara ter Benjamin.