OFF politične krize

OFF politične krize

Aktualno-politična novica
30. 3. 2016 - 15.00
 / OFF

Politična kriza v Braziliji se nadaljuje. Najnovejša epizoda je izstop skrajno centristične stranke Brazilsko demokratično  gibanje iz vlade. Umik ministrov in drugih funkcionarjev v izvršni veji oblasti je vrh stranke izglasoval sinoči. Če se strankarski funkcionarji odločitvi ne bodo uklonili, jih čakajo interni disciplinski postopki. Stranka sicer opozarja, da izstop iz koalicije ni tudi glas za odhod predsednice Dilme Rousseff, ki se sooča z dvema zahtevkoma za razrešitev oziroma impeachmentom. Drugi zahtevek za razrešitev so po opoziciji v ponedeljek podali še člani nacionalne odvetniške zbornice, Rousseff pa očitajo predvsem, da je mednarodno nogometno zvezo FIFA za nogometno svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji razbremenila plačevanja davkov. Datum glasovanja še ni znan, jasno pa je, da bosta predsednica in njena Delavska stranka imela kar nekaj težav, da nabereta tretjino glasov poslancev, kar bi preprečilo njeno razrešitev.

Venezuelski kongres, kjer ima od decembrskih volitev večino desno Omizje za demokratično enotnost, je sinoči izglasoval zakon, s katerim ciljajo na izpustitev približno 70-ih desnih politikov in aktivistov. Najbolj znan med njimi je opozicijski voditelj Leopoldo Lopez, ki je bil zaradi spodbujanja protivladnega nasilja, v katerem je umrlo 43 ljudi, obsojen na skoraj 14 let zapora. Številni drugi opozicijski politiki so zaprti zaradi korupcije in podobnih packarij, zaradi česar je venezuelski predsednik Nicolas Maduro dejal, da njegova država nima političnih zapornikov, je pa nekaj politikov v zaporu. Maduro je zato napovedal, da bo na zakon o osvoboditvi kriminalcev vložil veto. Če bo tudi tega kongres preglasoval, pa bo zakon blokiralo vrhovno sodišče. Napeto politično dogajanje so včeraj zaznamovali tudi manjši protesti v opozicijski trdnjavi - mestu San Cristobal, kjer je približno sto ljudi protestiralo proti napovedani podražitvi javnega prevoza. Ob tem je nekaj študentov zavzelo avtobus in ga zapeljalo v kordon policistov, pri čemer sta dva človeka umrla, več kot 30 ljudi pa je ranjenih.

Skok v Azijo. Danes je prisegel novi mjanmarski predsednik Htin Kyaw. Tako je postal prvi civilni predsednik po več kot pol stoletja, ob prisegi pa se je zaobljubil k uveljavitvi demokratičnih standardov v tej vojaško osnovani državi. Ta zaobljuba se nanaša na vodjo Narodne lige za demokracijo Aung San Suu Kyi, ki ni mogla kandidirati za predsedniški položaj. To ji je preprečila ustava, v kateri se nahaja člen o prepovedi kandidature osebam s sorodstvom tuje narodnosti. Suu Kyi bo vseeno zasedla nekaj vidnejših vladnih položajev, pričakuje pa se, da bo vplivala tudi na delovanje novega predsednika. Nova vlada se bo primorana spopasti predvsem z visoko stopnjo revščine in vojsko, ki ima skladno z ustavo v parlamentu še vedno zagotovljeno četrtino sedežev.

Ameriška vlada je 700 družinskim članom svojih vojakov in diplomatov na jugu Turčije naročila umik iz države zaradi stalne varnostne nestabilnosti. Družine uslužbencev konzulata v mestu Adana in vojakov zračne baze Incirlik (izg. inđirlik) naj bi iz Turčije odšle le začasno. Že v ponedeljek je podobno potezo potegnila tudi izraelska vlada, ki je državljanom, ki živijo ali počitnikujejo v Turčiji, zaradi terorističnih groženj svetovala takojšnjo vrnitev v domovino. Turški premier Ahmet Davutoglu je v povezavi s terorističnimi grožnjami Turke pozval, naj se ne uklonijo strahu in naj napolnijo ulice, saj naj bi bil cilj teroristov ravno ustrahovanje družbe. S polnjenjem ulic sicer najbrž ni mislil na proteste, saj te turški režim slabo prenaša.

Po avgustovski zavrnitvi registracije ruske tiskovne agencije Rossiya Segodnya v Latviji, saj naj njena uredniška politika ne bi bila v skladu z latvijsko ustavo, je ta baltska država včeraj prepovedala še uporabo svoje spletne domene .lv tiskovni agenciji Sputnik. Tega je sicer ustanovila omenjena Rossiya Segodnya, latvijska podružnica pa deluje od 12. februarja. Odvzetje domene je odziv na domnevno kršenje latvijskega prava in resolucije Evropskega sveta glede varovanja ukrajinske ozemeljske celovitosti. Odgovorna urednica Sputnika Margarita Simonyan je obtožbe zavrnila in v odzivu dodala, da je odvzem domene znak neposredne cenzure, rusko zunanje ministrstvo pa je latvijsko potezo označilo za “neutemeljeno in politično motivirano”. Sputnik v Latviji sicer ostaja, saj je lansiral novo spletno stran z domeno .com.

Bosni in Hercegovini pa se obeta potrditev konkordata z bosansko islamsko skupnostjo. Ta bo jasneje definiral odnose med državo in največjo tam živečo versko skupnostjo. Sporazum mora potrditi še parlament, muslimanom pa bo med drugim podelil pravico do odmora za petkovo molitev, romanja v Meko in nošnje muslimanskih pokrival na delovnem mestu. Prav slednje je vznemirilo muslimansko skupnost, saj je bosanski Visoki sodni in tožniški svet pred časom zaposlenim prepovedal nošnjo hidžaba na sodiščih. Islamska skupnost v Bosni in Hercegovini je sicer edina večinska verska skupnost, ki z državo še nima vzpostavljenega konkordata.

Po protestih 15. marca, ko se je v madžarski prestolnici v podporo stavkajočim učiteljem zbralo več tisoč ljudi, so učitelji nestrinjanje znova izrazili danes s sklenitvijo živih verig okrog dvestotih šol. Protesti sicer potekajo že od novembra, glavne zahteve nepokornih državljanov pa so povrnitev avtonomije šolam preko svobodne izbire učbenikov in zmanjšanje števila učnih ur. Vlada je učiteljem sicer obljubila pogovore o reformah in decentralizacijo odločanja o šolstvu, vendar učitelji predlogom ne verjamejo. Ker madžarska zakonodaja ne dopušča stavke učiteljev, je bil današnji dogodek označen za državljansko nepokorščino.

Zgodba grozilnih videov, ki so bili včeraj objavljeni na Youtubu, je dobila epilog. V dveh posnetkih so bili izpostavljeni vojaški in drugi uradni objekti po Sloveniji, opozorilo o domnevno premajhnem številu vojakov in svarilo, da je napočil čas za Ljubljano in Maribor. 28-letni Mariborčan, avtor posnetka, se je policiji javil sam. Z objavama je hotel vznemiriti ljudi in izzvati negativne odzive. Želja se mu je sicer izpolnila, prislužil pa si je tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje zlorabe znamenja za pomoč in nevarnost.

Svetovalnica za migrante je danes opozorila, da podjetje Mersada Nicevića na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje znova oglašuje prosta delovna mesta za zidarje in tesarje v Nemčiji. V preteklosti je bila ta družba večkrat povezana s prekomernim izkoriščanjem delavcev in neplačevanjem njihovih mezd, njen lastnik pa je tudi tožil novinarko, ki je o tem pisala in bil nepravnomočno obsojen na dve leti pogojne zaporne kazni zaradi groženj delavcem. Nicević v telefonskem pogovoru zadeve ni želel komentirati. Gorana Lukića iz Svetovalnice za migrante smo poprosili, da povzame zgodbo s tem podjetjem in podjetnim lastnikom Nicevićem.

Izjava

Zavod za zaposlovanje pa je v odgovoru na naša vprašanja zapisal, da ni imel uradne podlage za neobjavo oglasov spornega delodajalca. Bodo pa zaradi našega poizvedovanja in sporočila Svetovalnice za migrante informacije posredovali Inšpektoratu za delo, do odgovora o ugotovljenih morebitnih kršitvah pa kandidatom ne bodo posredovali prostih delovnih mest pri tem delodajalcu. Iskalce zaposlitve, ki se bodo pri Zavodu zanimali za omenjena prosta delovna mesta, pa bodo opozorili, da je delodajalec v postopku preverjanja pri pristojnih organih.

Državni zbor je sinoči s prepričljivo večino potrdil spremembo Zakona o družbi Slovenske železnice. Novi zakon določa, da lahko država v hčerinskih družbah proda deleže v skladu s Strategijo upravljanja kapitalskih naložb, kar v povezavi s trenutno strategijo pomeni odprodajo deleža največ 50 odstotkov minus ena delnica. Najzanimivejša hčerinska družba je tovorni promet, za katero se zanima avstrijski ÖBB. Peter Majcen iz Konfederacije sindikatov KS90 komentira morebitno prodajo:

Izjava

Off sta pripravila vajenka Sara in Jaša.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.