Off pomoči centralne banke

Off pomoči centralne banke

Aktualno-politična novica
19. 3. 2020 - 15.00
 / OFF

Evropska centralna banka je pozno zvečer sprejela nove ukrepe za pomoč evropskim gospodarstvom. ECB bo kupila 750 milijard evrov državnih in podjetniških obveznic, s čimer bo državam in podjetjem olajšala dostop do denarja in zmanjšala stroške zadolževanja. Banka bo poleg tega razrahljala pravila o tem, katere obveznice in v kakšni količini jih lahko kupuje. To velja tako za nov program kot tudi za že obstoječi program kupovanja obveznic, ki se je začel decembra. ECB je s podobnim programi, včasih imenovanimi “kvantitativno sproščanje”, začela med krizo evroobmočja in ima trenutno v svoji bilanci 2600 milijard evrov obveznic, a se je banka pri nakupih precej omejila. Ne sme namreč kupiti več kot tretjine državnega dolga posamezne članice evroobmočja. Poleg tega je bila do sedaj iz programa, katerega namen je znižati ceno zadolževanja, izključena država, ki jo dolg najbolj obremenjuje, to je Grčija. Zaradi tega je banka največ kupovala nemške obveznice. ECB je sedaj sklenila, da bo kupovala tudi grške obveznice, omejitev, da ECB ne sme imeti v lasti več kot tretjino dolga posamezne članice, pa za zdaj ostaja, čeprav so v banki povedali, da so pripravljeni razmisliti o smiselnosti teh omejitev.

O deflaciji skupne evropske valute
 / 9. 1. 2015
Skupaj z že obstoječimi programi novi program pomeni, da bo Evropska centralna banka do konca leta kupila 1100 milijard evrov vrednostih papirjev. S tem bo v monetarni sistem plasirala enako količino svežega denarja. Predsednica banke Christine Lagarde je objavo pospremila z besedami, da izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe in da banka nima omejitev pri podpori evra. Že pred enim tednom je Evropska centralna banka napovedala več kot 100 milijard pomoči v obliki poceni kreditov za banke.

Politična kriza na Kosovu. Premier Albin Kurti je odstavil notranjega ministra Agima Veliuja iz vrst Demokratske zveze Kosova, krajše LDK, ker je ta podprl razglasitev izrednih razmer zaradi koronavirusa, kot je predlagal kosovski predsednik Hashim Thaci. Predsednik LDK Isa Mustafa je zato napovedal glasovanje o nezaupnici vladi, saj naj bi premier s svojo odločitvijo kršil koalicijsko pogodbo. Stranki sta v sporu tudi glede ukinitve ukrepa prejšnje vlade o 100-odstotnih carinah na blago iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki jih LDK želi odpraviti in zaradi katerih so ZDA prejšnji teden zadržale 46 milijonov evrov pomoči. Več o nestabilni vladi, ki je na položaju komaj dva meseca, v OFFsajdu ob 17-ih.

o dogovoru Turčije in EU in njegovim posledicam
 / 19. 3. 2018
Grčija omejuje gibanje migrantom, ki živijo v taboriščih na otokih v Egejskem morju. V naslednjih tridesetih dneh bo zapuščanje taborišča dovoljeno zgolj majhnim skupinam med 7. uro zjutraj in 7. uro zvečer. Prav tako bo izhod dovoljen zgolj eni osebi v družini. Na petih grških otokih sicer biva več kot 40 tisoč prosilcev za azil, od prvega marca pa Grčija novih beguncev ne sprejema. Odkar je Turčija konec februarja na svojem ozemlju prenehala zadrževati migrante, se je na grško-turški meji vnela kopica spopadov med migranti in grško policijo, ta pa je nemalokrat uporabila tudi solzivec in vodne topove. V odgovor pa se je k uporabi tovrstnih sredstev zatekla tudi turška policija. Približno 2000 migrantov je tako še vedno ujetih na meji med državama, saj je Turčija včeraj zaprla mejo tako z Grčijo kot tudi z Bolgarijo.

Mednarodni denarni sklad, bolje poznan pod angleško kratico IMF, je v torek zavrnil prošnjo Venezuele za posojilo v višini 4,6 milijarde evrov. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je prošnjo vložil v sklopu programa sklada za pomoč državam v razvoju in državam z nizkim prihodkom v boju proti pandemiji. Po navedbah direktorice IMF Kristaline Georgieve pa sklad posojila ne more odobriti zaradi nejasnosti pri mednarodnem priznavanju Madurove vlade. Venezuela, sicer ustanovna članica IMF, je nazadnje zaprosila za posojilo leta 2001, do leta 2007 pa je poravnala vse dolgove tako do sklada kot tudi do Svetovne banke. Domnevne nejasnosti izhajajo iz lanskoletne poteze ZDA, ko so te kot predsednika priznale opozicijskega vodjo Juana Guaidoja, čemur je med drugimi državami sledila tudi Slovenija, nakar je IMF Venezueli zamrznil posebne pravice do dviga sredstev v višini 370 milijonov evrov. Preko enakega programa kot Venezuela je IMF za posojilo zaprosil tudi Iran in sicer prvič po letu 1962. Ekonomsko situacijo Irana poleg pandemije in padca cene nafte otežujejo tudi nove sankcije proti nekaterim posameznikom, podjetjem in organizacijam, sodelujočim pri trgovanju s petrokemikalijami. Sankcije so ZDA uvedle včeraj, nekaj ur po pozivu Kitajske in Rusije, naj se dotedanje ukinejo.

ZR sporoča: V mestu Vo v provinci Padova je mednarodna raziskovalna skupina izvedla eksperiment o pomenu testiranja za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Testirali so prav vse prebivalke in prebivalce mesta. Od 3300 testov jih je bilo 66 pozitivnih, pred množičnim testiranjem je bilo v mestu odkritih že vsaj nekaj deset primerov okužb. Več kot polovica oseb, pri katerih so na novo odkrili okužbo, naj v trenutku testiranja ne bi kazala znakov okužbe. Vseeno iz poročanj ni jasno, kakšen odstotek ni razvil simptomov v celotnem času samoizolacije. Strogo sledenje 14-dnevni samoizolaciji je že v sedmih do desetih dneh število okužb v mestu zmanjšalo za desetkrat. Pri ponovnem testiranju po štirinajstih dneh so v mestu odkrili le še 6 okužb. 14. marca so italijanski mediji poročali, da v mestu ni bilo zaznanega nobenega novega primera okužbe.

Pri raziskavi je sodeloval raziskovalec iz Imperial Collegea v Londonu Andrea Crisanti, njegovi kolegi in kolegice pa so nedavno objavili poročilo o modelih, s katerimi so predvideli posledice širjenja okužbe novega koronavirusa v Združenem Kraljestvu. To poročilo je vodilo v velike spremembe ukrepov britanske vlade, ki se je pred tem v nasprotju s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije bolj zanašala na čredno imunost. Zdaj pa se očitno tudi na Otoku pripravljajo na zelo verjetno uvedbo karantene.

Notranji minister Aleš Hojs je napovedal predlog o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, ki vojski podeljuje izredna pooblastila. Člen, ki še nikoli ni bil v uporabi, sprejela pa ga je Cerarjeva vlada v času povečanega prihoda migrantov leta 2015, vojski omogoča, da skupaj s policijo pri širšem varovanju državne meje sodeluje pri opozarjanju, usmerjanju, začasnem omejevanju gibanja oseb ter pri obvladovanju skupin in množic. Za sprejetje aktivacije zakon predvideva dvotretjinsko podporo poslancev, kar pomeni, da vlada poleg svojih 48-ih potrebuje še najmanj 18 12 glasov poslancev iz opozicijskih strank. Možna široka interpretacija vzbuja skrbi. Na Hojsovo napoved so se tako odzvali v Levici. Stališče stranke predstavi poslanec Matej Tašner Vatovec:

Izjava

Duh kneza Potemkina pa je v tem času preizkušenj obiskal tudi slovensko vlado. Težko pričakovana pošiljka treh milijonov mask, ki bi morale prispeti preko Italije, je bila po besedah obrambnega ministra Mateja Tonina očitna prevara. Kot je pojasnil minister, je bilo z domnevnim voznikom tovornjaka v stiku Ministrstvo za gospodarstvo. Voznik jim je včeraj ob pol treh sporočil, da je na carini v Sežani, kasneje, da je vstopil v Slovenijo, nato še, da je na bencinski črpalki pri Postojni, potem pa se je za njim izgubila vsaka sled. Trije milijoni mask, ki naj bi jih iz Švice dobavilo podjetje Global Promet, niso nikoli obstajali. Novi direktor policije Anton Travner je napovedal prednostni pregon tovrstnih zlorab in “vojnih dobičkarjev”, kot je nepridiprave poimenoval šef policije. Včerajšnje izjave Tonina, da je Slovenija že plačala za nakup 10-ih milijonov mask, so se, hvala bogu, izkazale za lažne in Toninov vladni kolega, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, je danes pojasnil, da Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve doslej ni ničesar plačal vnaprej.

Odpoved: OFF sta s pomočjo Znanstvene redakcije pripravila vajenec Andrej in Gal.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness