OFF pomoči v poplavah prizadetim

OFF pomoči v poplavah prizadetim

Aktualno-politična novica
29. 10. 2014 - 14.00
 / OFF

Egipt je na območju Sinaja, ki meji na Gazo, odredil dekret, ki tamkajšnjim prebivalcem narekuje, naj v roku 48-ih ur zapustijo svoja prebivališča. Gre za okoli 680 družin, ki živijo na tem območju. Po protestih velikega dela lokalnih prebivalcev je vojska rok za preselitev začasno odložila. Domove tam živečih ljudi naj bi vojska porušila in na njihovem mestu vzpostavila posebno tamponsko cono. Omenjeno območje naj bi prepredli z omrežjem vodnih kanalov, ki bodo namenjeni oteževanju kopanja podzemnih predorov. Slednji so glavna, seveda ilegalna, trgovska žila med Egiptom in izolirano Gazo in predstavljajo eno redkih povezav Gaze z zunanjim svetom.

Egipt je po nedavnem napadu na njihovo vojaško mejno postojanko že pred nekaj dnevi razglasil izredne razmere na Sinajskem polotoku. Za napad sicer odgovornosti ni prevzela še nobena organizacija, vendar egiptovske oblasti zanj sumijo palestinsko gibanje Hamas. Slednje je tesno povezano s prepovedano egiptovsko politično organizacijo Muslimansko bratovščino. Hamas je že zanikal vpletenost v napad na obmejno postojanko in hkrati izrazil ogorčenje nad egiptovsko obmejno blokado Gaze.

Turčija je dovolila prehod nekaj desetim kurdskim pešmergam preko svojega ozemlja. Iraški kurdski borci naj bi pomagali obleganemu obmejnemu mestu Kobane, ki ga že več mesecev poskuša zavzeti teroristična skupina Islamska država. Kurdski borci so v Turčijo prileteli iz iraškega mesta Erbil. Sočasno je Turčija dovolila tudi kopenski transport kurdskega težkega orožja čez svoje ozemlje. Po navedbah iraških kurdov naj bi poslane čete predstavljale zgolj podporo in naj se ne bi vmešavale v bojevanje na fronti. Po besedah tiskovnega predstavnika iraških Kurdov, Halgorda Hekmata, naj bi misija pešmerg bila odprto-zaprtega tipa, kar pomeni, da bodo borci na območju ostali, vse dokler tamkajšnji kurdski borci ne bodo več potrebovali njihove pomoči. Kurdske borce iz Iraka so navdušeno sprejele množice turših kurdov, ki jih je morala razgnati turška policija.

Nekdanjega bangladeškega voditelja tamkajšnje največje, sicer že nekaj let prepovedane islamske stranke Jamaat-e-islami, Motiurja Rahmana Nizamija, so obsodili na smrtno kazen. Stranka Jamaat-e-islami je sicer znana po tem, da je nasprotovala samostojnosti Bangladeša. Končna obsodba obsega več kot 200 strani besedila in obtožuje nekdanjega bangladeškega premiera ter večkratnega ministra Nizamija vrste vojnih zločinov. Le-ti so se dogajali med bangladeško osvobodilno vojno leta 1971. Posebno sodišče je odločilo, da je Nizamani kriv za genocidna dejanja, množična posilstva, mučenja in pobijanja.

Med bangladeško osamosvojitveno vojno je umrlo več kot tri milijone ljudi. Motiur Rahman Nizami je bil na smrtno kazen obsojen že junija letos, vendar so zavoljo njegovega slabega zdravstvenega stanja končno branje obsodbe preložili na današnji dan. Nizami je zadnji pomemben bangladeški veljak, ki je obsojen zaradi vojnih zločinov, ki so se pred štiridesetimi leti zgodili med bangladeško vojno za neodvisnost.

Selimo se v Afriko. Okoli 300 zdravnikov v Zimbabveju stavka in zahteva povišico. Plača zimbabveškega zdravnika namreč mesečno znaša slabih 300 dolarjev. Stavkovna zahteva je povišanje plače za več kot 400 odstotkov, z 283 na 1200 dolarjev. Zdravniki med svojo stavko sprejemajo le najnujnejše medicinske primere. Pomanjkanje nestavkajočega osebja se že pozna pri številnih bolnišnicah. Stavko zdravnikov najbolj občutijo v največji državni bolnišnici v zimbabvejški prestolnici Harare, kjer sicer nudijo zdravniško oskrbo predvsem najbolj obubožanim in socialno ogroženim prebivalcem mesta. Prav zaradi tega cveti ustanavljanje zasebnih nizkocenovnih bolnišnic, ki revnim v zameno za plačilo nudijo zdravstvene storitve.

Zdravniki sicer kot glavne stavkovne zahteve poleg povišice navajajo tudi plačevanje potnih stroškov, izboljšanje delovnih pogojev in dodatno zaposlovanje zdravstvenega kadra. Zimbabveške bolnišnice so namreč kadrovsko podhranjene, kar vrši na tamkajšnje zaposlene velik pritisk. Prav tako državne bolnišnice pesti pomanjkanje nekaterih osnovnih zdravil. Zdravstveno ministrstvo je že obtožilo zdravnike, da pred stavko z vlado niso želeli začeti dialoga. Prav tako so zatrdili, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bodo zdravstvu namenili kar največ denarja glede na trenutno stanje državnega proračuna.

Ostajamo v Afriki. V Burkini Faso potekajo množični protesti proti predsedniku Blaisu Compaoreju. Protestirajo zaradi napovedanega glasovanja v parlamentu o ustavnem amandmaju, ki bi podaljšal njegov mandat. Compaore je na oblasti v Burkini Faso že od leta 1987, njegov mandat pa naj bi se iztekel prihodnje leto. Opozicijski voditelji so poslancem preprečili vstop v parlament in s tem tudi glasovanje o spornem ustavnem amandmaju. Včerajšnjim množičnim protestom je sledila še današnja splošna stavka vseh sindikatov v Burkini Faso, ki se takisto ne strinjajo z nadaljevanjem Compaorejevega predsedovanja. Zaradi množičnih protestov so v Burkini Faso zaprte vse šole in univerze.

Selimo se v Evropo. Tuji vlagatelji so znova pod drobnogledom evropskih protikartelnih nadzornikov. Tokratni predmet spotike naj bi bilo medbančno trgovanje, s katerim banke uravnavajo svoje dnevne plačilne bilance. Nadzorniki naj bi svojo preiskavo razširili tudi na socialna omrežja, ki jih bankirji in borzniki uporabljajo za medsebojno koordinacijo tovrstnih poslov. Tokratna preiskava želi ugotoviti, ali je nekaj več kot 5.3-milijardni dnevni medbančni trg podvržen kartelnim dogovarjanjem. Evropski nadzorniki so že takoj ugotovili, da deli elektronskih sporočil na socialnih omrežjih niso več na voljo, saj so jih bankirji najverjetneje uspeli izbrisati.

To pa ni prvi primer, ko so nadzorniki goljufive bankirje uspeli ujeti na podlagi njihovih internetnih medsebojnih dopisovanj. Nekateri tuji vlagatelji so bili preiskovani leta 2012, ko so ugotovili prikrajanje poslovnih smernic tečaja LIBOR. Takrat so nadzorniki na podlagi elektronskih sporočil ugotovili, da so se s pomočjo medsebojnega skrivnega kartelnega dogovarjanja različni posamezniki in banke okoristili za več milijard evrov. Takratna globa za vpletene banke je znašala okoli šest milijard evrov. Omenjene preiskave socialnih omrežij v nekaterih velikih bankah že sprožajo posebne ukrepe. Tako je naprimer Deutsche Bank že prepovedala komuniciranje med sodelavci preko socialnih omrežij.

Danes je potekala novinarska konferenca Rdečega križa Slovenije na tematiko humanitarne pomoči ob naravnih nesrečah. Rdeči Križ Slovenije je ob začetku tedna solidarnosti predstavil svojo pomoč, ki so jo razdelili na območju Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije. Predsednik Rdečega Križa Slovenije, Franc Košir:

Izjava dostopna v prispevku

Poplave, ki so se dogajale na letošnjo pomlad, so v slovenskih medijih bile izvrstno pokrite. Tako je razumljivo, da so takrat ljudje priskočili na pomoč nekdaj bratskim narodom. Vendar so medijski žarometi po nekajtedenskem intenzivnem poročanju kmalu ugasnili, težave prebivalcev prizadetih območij pa ostajajo. O tem, koliko sredstev zbere Rdeči križ Slovenije pol leta po katastrofalnih poplavah, Košir:

Izjava dostopna v prispevku

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness