OFF povečanih in zmanjšanih investicij

OFF povečanih in zmanjšanih investicij

Aktualno-politična novica
protesti v Franciji
10. 3. 2016 - 15.24
 / OFF

Kitajski vseljudski kongres na letnem zasedanju obravnava novi paket protiteroristične zakonodaje. Po novem naj bi lahko bili med teroriste uvrščeni tudi nenasilni oporečniki, pod drobnogledom pa bodo tudi tako imenovani islamski skrajneži s podporo iz tujine. To bi utegnilo leteti na separatistične skupine Ujgurov, ljudstva muslimanske veroizpovedi iz kitajske zahodne province Xinijang, ki se borijo na strani Islamske države, po tem ko se že leta urijo v Afganistanu in Pakistanu. Kitajska ima o Ujgurih, ki se številčno udejstvujejo v džihadu v Siriji, enake strahove kot zahodne države, da bodo po vrnitvi predstavljali grožnjo doma oziroma da je njihov odhod v Sirijo motiviran s terorističnimi nameni na Kitajskem.  Oporečniki in zahodni opazovalci pa opozarjajo, da Kitajska krepi državni pritisk na Ujgure, njihovo vero in kulturo, kar vse večje število sili v radikalizacijo. Ta pritisk vrši tudi na Tajvan, s katerim krepi ne le gospodarske ampak tudi politične odnose. Taipei je tako nedavno odrekel gostoljubje predstavniku svetovnega ujgurskega kongresa na azijsko-pacifiškem forumu o verski svobodi. Nova zakonodaja ambivalentno obravnava tudi dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije. Po eni strani ukinja vrsto dosedanjih omejitev pri zbiranju sredstev za dobrodelnost ter zagotavlja večjo preglednost za preprečevanje goljufij, po drugi pa predvideva prepoved dobrodelnih skupin, za katere bi ocenili, da ogrožajo državno varnost.

Kitajska tudi močno povečuje investicije v informacijski nadzor nad prebivalci. Tako predvideva vzpostavitev enotne informacijske platforme, na podlagi katere naj bi s pridobljenimi podatki o vedenju posameznika na spletu, njegovimi finančnimi izdatki in drugimi podatki lahko predvidevala verjetnost, da bo zagrešil zločin. Investicije v notranji nadzor na Kitajskem presegajo njihov vojaški proračun.

Podatki o potencialnih rekrutih Islamske države, ki jih je medijem posredoval dezerter, niso edini udarec, ki je prizadel Islamsko državo. Ameriške sile naj bi zajele kemika Sleimana Daouda Al Afarija, ki je pred sodelovanjem z Islamsko državo delal za iraškega Sadama Huseina. Organizacija za prepoved kemičnega orožja je sicer pred mesecem dni potrdila, da je Islamska država lanskega avgusta v napadu proti kurdskim silam v Erbilu uporabila iperit.

Neznani napadalci v rusko-kavkaški regiji Ingušetija so napadli mednarodno ekipo novinarjev in aktivistov. Skupino, namenjeno v Čečenijo preiskovat kršitve človekovih pravic, so ustavili blizu meje med Ingušetijo in Čečenijo, zažgali avtobus z vso opremo in dokumenti ter s palicami pretepli potnike. Oblasti Ingušetije so nemudoma uvedle preiskavo in odgovornost za napad pripisale vladi Čečenije, ki naj bi strogo nadzirala in omejevala delo novinarjev in aktivistov za človekove pravice.

Velika Britanija zvesto sledi mantri evropske politike po ustvarjanju fleksibilnega trga delovne sile, saj postajajo za zaposlovanje čedalje bolj popularne tako imenovane zero-hour contracts, s katerimi se delavec obveže, da bo v stalni pripravljenosti, plačane pa so le opravljene delovne ure. Po navedkih britanskega statističnega urada se je tekom lanskega leta število takšnih zaposlitev povečalo za 100.000, trend pa je do danes ostal nespremenjen. Trenutno je na takšen način zaposlenih nekaj čez 800.000 ljudi, kar znaša približno 2,5 odstotkov celotnega delovno aktivnega prebivalstva.

Je pa britanska vlada ugotovila, da je za gospodinjstvo ogrevanje velik strošek, ki še posebej prizadene revnejša gospodinjstva, saj naj bi po predlogu vladnega organa za konkurenčnost za 4 milijone najrevnejših gospodinjstev veljalo maksimiranje cen plina. Razsvetljenje vlade pa ni omajalo njenega zaupanja v prosti trg, saj rešitev za visoke plinske tarife vidijo v kombinaciji tako imenovanih pametnih števcev in spodbujanju konkurenčnosti med plinskimi ponudniki.

Na množičnih protestih v več francoskih mestih so delavci in študenti demonstrirali proti reformam delovno-pravne zakonodaje. Vlada se je spodbujanja zaposlovanja lotila z ukrepi lažjega odpuščanja delavcev in zniževanja plač.  Zaposleni bi lahko delali več kot zakonsko predpisanih 35 ur na teden, mladi pa protestirajo proti tako imenovanim podaljšanim pripravništvom namesto rednim zaposlitvam. Predsednik vlade Manuel Valls in minister za gospodarstvo Manuel Macron pa svarita pred statusom quo in pozivata k podpori reformam, s katerimi naj bi Francija vrlo stopila ob bok preostali Evropi.

Madžarska je podaljšala izredno stanje, na mejo s Srbijo pa je poslala dodatnih 1500 policistov in vojakov. Z dogovorom, ki ga je sklenila z Evropsko unijo, pa ni povsem zadovoljna Turčija, ki navkljub več kot trem milijardam evrov in obljubi k zbliževanju z Evropsko unijo spreminja svoje obljube. V ponedeljek je Turčija ponudila, da bo sprejela vrnjene begunce iz Turčije, nakar se je popravila, da to ne velja za begunce, ki so že na grških otokih.

Civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo bo jutri v državni zbor vložila peticijo, v kateri zahteva, da se v ustavo doda tudi neodtujljiva pravica do vode. Zakaj je to potreben korak, nam pojasni Afrodita Hebar Kljun iz civilne iniciative.

Izjava

 

Off sta pripravila vajenca Samo in Klemen.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness