Španska vlada je odstopila od namer o prepovedi splava. Konzervativna opcija na čelu s premierjem Marianom Rajoyem (izg. maɾjano rahoj), ki je pred tremi leti nastopila oblast, je namreč v svojem predvolilnem programu napovedala zakonsko prepoved abortusa, ki ga je legalizirala predhodna leva vlada. Tako je lani decembra trenutna opcija pripravila predlog zakona, ki je med drugim predvideval dovoljeni splav le v primeru prijavljenega posilstva ali situacije, ko je resno ogroženo življenje matere. Predlog je že v svojem začetku naletel na ostra nasprotovanja s strani opozicje in civilne družbe, v nadaljevanju pa je prišlo do nestrinjanj znotraj same vlade. Predlogu prav tako nasprotuje 80 odstotkov državljanov, če lahko verjamemo anketnim rezultatom. Premier Rajoy sicer obljublja nadaljevanje zaostrovanja zakonodaje glede načrtovanja družin, zaradi neuspeha zakonske prepovedi splava pa je že odstopil pravosodni minister Alberto Ruiz-Gallardon.

Ruski spodnji dom parlamenta je z 434 glasovi za in le enim proti izglasoval predlog zakona o medjih, ki bi omejil tuje lastništvo v medjih na dvajset odstotkov. Trenutno velja ureditev, da je lastništvo omejeno na 50 odstotkov, nova zakonodaja pa bi močno prizadela gospodarski dnevnik Vedmosti, ki ga skupno izdajata Wall Street Journal in Financial Times, ter rusko verzijo revije Forbes, ki je v domeni nemškega medijskega giganta Axel Springer AG. Soavtor zakona in član Liberlane demokratske stranke Vadim Degin je v predstavitvi zakona spremembe utemljil z besedami, da je takšen ukrep potreben za obrambo države v novi hladni vojni, novi zakon pa bo onemogočil zahodni pritisk na delo medijev. Ob spremembah zakonodaje pa je Rusija napovedala še 30-odstotno zvišanje sredstev za glavno rusko medijsko hišo Russia Today, ki bo poleg angleškega, španskega in arabskega uvedla še nemški program. Boj za duše se začenja.

Hladna vojna je čas novih zavezništev. Zaradi zahodnega embarga Rusiji je le-ta svoje zavezništvo s Kitajsko še poglobila. Iz uradnega Pekinga so kitajski trgovinski uradniki sporočili, da bo kitajska proizvodnja hrane lahko v celoti zadovoljila potrebe Rusov s prehransko industrijo regije Shandong, ki letno proizvede za celih 141 milijard ameriških dolarjev živilskih proizvodov, novo povpraševanje pa bi vrednost industrije še povečalo. Pogovori med obema državama že potekajo, trgovinska izmenjava pa bi med državama še okrepila diplomatske vezi.

Hrana pa ni edini izvoz Kitajske. Po poročanju Amnesty International iz te države prihaja največ sporne oborožitve, uporabljene v varnostnih posredovanjih zavoljo javnega miru v afriških in južnoazijskih državah, ki jih Amnesty uvršča na svojo črno listo kršiteljic človekovih pravic. Med 130 omenjenimi kitajskimi podjetji je največje China Xining Import and Export Corporation, ki prednjači s svojimi povezavami v afriških državah. Med sporna orodja za vzdrževanje javnega miru, ki svojo pot iz kitajskih tovarn končajo v rokah lokalnih milic, pa sodijo med drugim tudi električni in kovinski pendreki, različne oblike lisic in električni paralizatorji.

Ameriška vojska naj bi v kratkem začela z uničevanjem svojih zalog pehotnih min, teh naj bi bilo po ocenah nevladne organizacije Human Rights Watch v ameriških skladiščih celih devet milijonov. Obenem pa je ameriški predsednik Barack Obama napovedal prepoved nadaljnje uporabe takšnih smrtonosnih sredstev, razen na meji med obema Korejama. Predsednikove obljube gredo v smer zavez, zapisanih v Otawski konveciji iz leta 1997, v kateri se je 162 držav podpisnic zavezalo k uničenju in končanju uporabe ter izdelave pehotnih min. Morda ta zapoznela človekoljubna poteza po besedah predsednika Obame res stremi k načelom Otawske konvencije in razoroževalne politike, vendar gre opomniti, da je ravno taisti predsednik omilil program razoroževanja jedrskih konic v državi.

Pregled svetovnih novic končujemo na strani znanosti. Indiji je s svojim vesoljskim programom uspelo uspešno izvesti misijo na Mars. Ta je namreč na rdeči planet poslala satelit, ki bo šest mesecev krožil po planetarni orbiti na višini 500 km, v tem času pa bo zbiral podatke o delovanju vremena na planetu in usodi vode, ki naj bi v preteklosti obstajala v velikih količinah. Poleg tega pa naj bi preiskoval prisotnost metana na planetu, plin je namreč v Zemljini zgodovini igral ključno vlogo pri razvoju življenja. Indija je tako postala četrta država v zgodovini raziskovanja vesolja, ki se je lotila raziskovanja nam sosednjega planeta, in se tako postavlja ob bok ameriški Nasi, Evropski vesoljski agenciji in vesoljskemu programu razpadle Sovjetske zveze.

V kolikor želite oddati svoj glas na prihajajočih lokalnih volitvah po pošti, je danes še zadnji dan, da o svoji nameri obvestite občinsko volilno komisijo. Glasovanje po pošti sicer ni univerzalna pravica, po zakonu pa jo lahko koristijo tisti, ki na dan volitev službujejo v domovih za starejše občane izven naslova svojega stalnega prebivališča, zdravljenci v bolnišnicah ali zdraviliščih in tisti, ki na dan glasovanja trpijo pokoro v katerem izmed zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij. Torej če imate to nesrečo, da volilno nedeljo preživljate v službi, bolniški postelji ali v zaporu in menite, da vaš glas vendarle nekaj velja, lahko obvestilo o poštenem glasovanju oddate občinski volilni komisiji po navadni ali elektronski pošti ter po faksu.

Ob šesti uri pa imate možnost, da se udeležite ulične razprave z naslovom Prihodnost je v informacijski družbi, ki poteka v sklopu projekta Knjižnica pod krošnjami v organizaciji zavoda Divja misel. Razpravi lahko pristvujete na sprehajališču Breg, več o vsebini in gostih pove moderator Vuk Čosić.

Izjavo imaš v posnetku.

Če pa se dogodka ne utegnete udeležiti, lahko poročilu prisluhnete v ponedeljek ob 15.30 na 89,3.