V Iraku se nadaljujejo demonstracije proti korupciji in brezposelnosti ter slabim življenjskim pogojem. V zadnjih dveh dneh je bilo v spopadih med protestniki in varnostnimi silami ranjenih več kot štiristo ljudi, enajst, med njimi en policist, pa je umrlo. Iraški premier Abdel Abdul Mahdi je razglasil policijsko uro v večini večjih mest. Elitni protiteroristični odredi so proti protestnikom, ki so skušali vdreti na letališče in v središče Bagdada, uporabili strelno orožje ter solzivec. Dostop do interneta je v večjem delu južnega Iraka onemogočen. Protestniki zahtevajo takojšen odstop vlade. Ponoči je v tako imenovani Zeleni coni, močno varovani soseski politične elite in tujih diplomatov v Bagdadu, odjeknila najmanj ena eksplozija, prav tuja poslopja pa so po odločitvi vlade prva dobila okrepljeno varovanje.

Zaostrujejo se tudi sicer že več mesecev trajajoči protesti v Hongkongu. V spopadih s policijo je bil ustreljen študent, ki je sicer izven smrtne nevarnosti. Protestniki so v odgovor policijo napadli z doma narejenimi zažigalnimi bombami. Vandalizirane so bile številne trgovine in postaje metroja. Policija oblasti tega kitajskega mesta z avtonomnim statusom poziva, naj uvede policijsko uro. Kot poskus omejitve nasilja protestnikov naj bi vlada uveljavila zakon iz časa britanskega kolonializma, ki prepoveduje obrazne maske, ki onemogočajo prepoznavo protestnikov.

Na severozahodu Malija, v bližini meje z Burkina Fasom, so v noči z nedelje na ponedeljek islamistične skupine napadle dve vojaški oporišči. Malijska vlada je sporočila, da je bilo v napadih ubitih 25 ljudi, 60 pa jih pogrešajo. Lokalni prebivalci pričajo tudi o civilnih žrtvah, na celotnem ozemlju države pa je bilo razglašeno tridnevno žalovanje. Združenim silam Malija in Burkina Fasa je uspelo odbiti napadalce in ponovno osvojiti vojaški bazi, pri čemer je bilo ubitih najmanj petnajst upornikov. Gre za nadaljnje zaostrovanje konflikta, ki traja vse od poskusa državnega udara v Maliju leta 2012, ki je sprožil domino efekt, ki ga ni ustavila niti francoska vojaška intervencija. Na nek način so neuspešno gasili požar, ki so ga sami zanetili, saj je destabilizacija Malija neposredna posledica libijske državljanske vojne, kjer je francosko letalstvo pripomoglo k zrušitvi vlade Moamerja Gadafija. Islamistični borci pa medtem že redno izvajajo napade v Burkina Fasu.

Sodišče Evropske unije s sedežem v Luksemburgu je presodilo, da lahko nacionalna sodišča v Evropi od Facebooka zahtevajo izbris oziroma preprečitev dostopa do vsebin po vsem svetu. Primer, ki je sprožil sodbo, sicer izhaja iz Avstrije, kjer je predstavnica stranke Zelenih Eva Glawischnig na sodišču zahtevala odstranitev komentarjev na Faceboooku, ki jih je razumela kot žaljiva, ter razkritje podatkov o njihovih avtorjih. Glawischnig je zmotila Facebookova zavrnitev zahteve po izbrisu komentarja, ki jo je označil za podkupljivo. Sodba efektivno pomeni, da bo sicer v ZDA bazirani Facebook v prihodnje primoran upoštevati precej strožjo evropsko zakonodajo glede sovražnega govora. 

Sodišče je bilo Facebooku nenaklonjeno tudi v Turčiji. Zaradi kršitev zakonov o varnosti podatkov - pravice do varnosti podatkov skoraj 300 tisoč turških državljanov so bile namreč kršene - in ker kršitve niso prijavili odgovornim varnostnim organom, mora Facebook plačati 1,6 milijona turških lir, kar je nekoliko več kot 250 tisoč evrov. Pravzaprav nizka kazen za tehnološkega velikana, ki je tako protizakonito delil podatke svojih uporabnikov za manj kot evro na osebo. 

Danes poteče rok za oddajo vlog za repatriacijo venezuelskih Slovencev za obravnavo v prvem krogu. V društvu venezuelskih Slovencev ocenjujejo, da bo za repatriacijo zaprosila večina od petinpetdesetih zainteresiranih. Prosilci morajo biti državljani Republike Slovenije ali slovenskega rodu, do statusa pa so upravičeni tudi njihovi ožji družinski člani. Večinoma gre za begunce, ki so tja pred socializmom pobegnili po drugi svetovni vojni, ali njihove potomce. Sedaj zaradi humanitarne krize, ki so jo zaradi socialnih ukrepov Huga Chaveza in Nicolasa Madura sprožile ameriške sankcije in sabotaže opozicije. Zakon o repatriaciji osebi zagotavlja 15-mesečno finančno podporo, pomoč pri asimilaciji, stanovanje in državno pomoč pri preselitvi - kako sila gostoljubna, da ne rečemo skrajno nacionalistična politika države, ki sistematično krši človekove pravice beguncev z nepravim, neslovenskim DNK-jem. O dvojnih standardih smo povprašali enega izmed pobudnikov repatriacije, poslanca SDS Franca Breznika. 

Izjava.

Po odstopu Iztoka Puriča, ministra, odgovornega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, je na mesto, ki po dogovoru pripada Stranki Alenke Bratušek, voditeljica stranke, sicer ministrica za infrastrukturo, imenovala kar samo sebe, svet stranke pa je temu pritrdil. Bratušek zagotavlja, da bo drugega ministra predlagala po sprejetju proračuna, o katerem bo državni zbor glasoval konec novembra. Če bodo našli drugega kandidata, bo to že četrti minister na tej poziciji od začetka te vlade.