Off današnjega dela prostega dneva začenjamo z delom prostih dni v Venezueli, ki pa prihajajo zaradi varčevanja z elektriko. Tamkajšnji predsednik Nicolas Maduro je za obdobje najmanj dveh tednov uvedel dvodnevni delovni teden za javne uslužbence. Ti bodo sedaj delali le v ponedeljek in torek, kljub temu pa naj bi po predsednikovih besedah dobivali polno plačo. Spomnimo, da Venezuelo tudi zaradi padca cen nafte najeda ekonomska kriza, zaradi česar so venezuelske oblasti racionalizirale potrošnjo električne energije širom države, razen v prestolnici Caracas. Tovrstni ukrepi so med drugimi zajemali tudi spremembo urinih kazalcev za pol ure naprej, s čimer naj bi bolje izkoristili dnevno svetlobo.

V Azijo. Tajska volilna komisija je sprožila pravno obtožbo zoper skupino, ki je na socialnem omrežju Facebook kritizirala osnutek ustave, o sprejetju katere bodo državljani glasovali avgusta. Komentarji, ki so bili po besedah volilne komisije nepošteni in močni, so prvi primer uporabe zakona, ki predvideva 10 letno zaporno kazen v primeru poskusa vplivanja na volivce pred referendumom. Član volilne komisije Somchai Srisuthiyakorn je ob vložitvi obtožnice dejal, da skušajo iz njihovega primera narediti zgled, ter izjavil, citiramo, “od sedaj naprej bi ljudje morali govoriti o ustavi, uporabljajoč razum.”, konec navedka. Omenjeni zakon je v petek potrdil tudi kralj, tajsko pa od državnega udara leta 2014 vodi vojaška vlada s Prayut Chan-O-Chanom na čelu, ki že od prihoda na oblast obljublja volitve. Sedaj so napovedane sredi leta 2017, vendar naj bi bile po besedah samodržca prestavljene, če ustava na referendumu ne bo sprejeta.

Za koristnost uporabe zakonov in sodne veje oblasti pa vedo tudi ruske oblasti na Krimu. Izvršno-predstavniško telo krimskih Tatarov, imenovano Majlis, je bilo s strani krimskega vrhovnega sodišča zakonsko prepovedano in označeno kot ekstremistična organizacija. Tožbo je lansiral vrhovni tožilec polotoka zaradi domnevnih nezakonitih in sabotažnih dejanj zoper ruske oblasti. Spomnimo, da je Krim leta 2014 kot svoje ozemlje priključila Rusija. Tatari, muslimanska skupina, ki zajema približno 13 odstotkov krimskega polotoka, pa so zaradi nasprotovanja priključitvi naleteli na oster odziv novega režima. Številni domovi so bili preiskani s strani policije, prav tako pa je bila ukinjena njihova televizija. Zoper odločitev sodišča je Majlis sicer napovedal pritožbo.

Neenotnost pa je moč videti tudi znotraj skupin, ki veljajo za močno enotne. Nemška stranka Alternativa za Nemčijo, ki dojema muslimansko in judovsko kulturo kot enotno entiteto in nezdružljivo z domnevno enotno evropsko kulturo, se ni mogla konsolidirati okoli vprašanja smotrnosti zavzemanja za prepovedi obrezovanja penisa malčka, kot je to značilno za judovsko tradicijo. Ukrep so predlagali bavarski predstavniki v stranki, vendar ta ni bil sprejet. Premislek prihaja pred strankarskim zborovanjem tekom prihajajočega vikenda.

Primanjkljaj konsenza pa preveva tudi stranke v Španiji, kjer nobeni stranki ni uspelo zbrati večino za sestavo vlade. Španski kralj Filip VI. je napovedal predčasne volitve. Na zadnjih volitvah decembra lani je zmagal trenutni premier Mariano Rajoy s svojo Ljudsko stranko, sledili pa sta Socialistična stranka in Podemos. Včeraj so tik pred zdajci na predlog manjše regionalne stranke Compromis nekatere leve in levosredinske stranke sicer obnovile koalicijska pogajanja, vendar jim dogovora ni uspelo doseči. Po tem predlogu bi v vladi skupaj nastopili Socialistična stranka, Podemos ter ekološko-komunistična stranka Izquierda Unida. Koalicijska pogajanja levih strank so pred tem predlogom žele sporazum med Socialistično stranko in novo stranko sredinskih radikalcev Ciudadanos, vendar do dogovora ni prišlo s stranko Podemos. Španci se bodo na volišča za novo vlado, ki od padca Francisca Franca leta 1975 ni bila koalicijska, zopet odpravili junija.

Še nekoliko bolj razdeljena pa je oblast v Libiji. Vlada v vzhodnem mestu Tobruk je izvozila prvo pošiljko nafte brez odobritve mednarodno priznane vlade v Tripoliju. Slednja poziva države z mornarico v Sredozemlju, naj ladjo s spornim tovorom ustavijo. Nadzor vlade v Tripoliju nad naftnimi prihodki je predpogoj za dvig zahodnih sankcij proti državi.

Varnostni svet Združenih narodov je zavrnil zahtevo izraelskega predsednika Benjamina Netanjahuja po trajni priključitvi Golanske planote, ki se nahaja na izraelsko-sirski meji. Območje je prišlo pod Izrael v arabsko-izraelski vojni leta 1967, leta 1981 pa je bilo nato priključeno Izraelu, vendar priključitev ni bila nikoli mednarodno pripoznana. Varnostni svet je sedaj potrdil nespremenjenost statusa tega območja, čemur pa je v izjavi nasprotoval izraelski veleposlanik Danny Danon, ki je dejal, navajamo, “medtem ko je na tisoče ljudi masakriranih v Siriji, milijone državljanov pa so postali begunci, se je Varnostni svet odločil, da se bo osredotočil na Izrael, edino pravo demokracijo na Bližnjem vzhodu,” konec navedka. Spomnimo, da je ta prava demokracija nedavno povečala financiranje tamkajšnjega izdelovanja nezakonitih naselbin.

Iraški parlament je potrdil imenovanje šestih novih ministrov. Zamenjava se je zgodila zaradi političnih pritiskov in protestov, ki pretresajo državo že dlje časa. Šiitski klerik Moqtada al-Sadr zahteva boj s korupcijo in tehnokratsko vlado ter odpravo sistema kvot, po katerem so bila ministrska mesta v vladi razdeljena med šiite, sunite in kurde. Aktualno imenovanje je podprl pod pogojem, da so v vlado vključeni suniti, da bo odpravljena korupcija in da bodo imenovani ministri z boljšimi kvalifikacijami. Odpravo kvot podpira tudi  aktualni premier Haider al-Abadi iz stranke Dawa, ki ga podpirajo Združene države Amerike. Sistemu kvot pa nasprotujejo Kurdi ter Nouri al-Malik, prejšnji predsednik vlade, ki še vedno obvladuje vladajočo stranko Dawa in brigade Badr. Politično situacijo podrobneje opiše Primož Šterbenc, strokovnjak za mednarodne odnose.

Izjava

Več o tem pa v OFFsajdu ob petih.

Nekoliko boljši pa so obeti za spravo v Južnem Sudanu. Dozdajšnji voditelj upornikov v državljanski vojni Riek Machar je prisegel kot podpredsednik. Državljanska vojna se je začela konec leta 2013, ko je predsednik Salva Kiir svojega že takratnega podpredsednika Macharja obtožil poskusa državnega udara. Po dveh letih bojev je tako zopet na oblasti ista ekipa. V prihodnjih dneh naj bi bila oblikovana celotna vlada narodne enotnosti.