Spodnji dom britanskega parlamenta je zavrnil osnutek nezavezujoče resolucije o vojaškem posredovanju proti sirskemu režimu zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja v predmestju Damaska. Premier David Cameron je poslance sicer prepričeval o velikem zločinu, ki naj bi bil storjen, po glasovanju pa je dejal, da si britansko ljudstvo očitno ne želi vojaške akcije in da bo vlada ukrepala ustrezno z voljo poslancev.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Sedaj parlamentarci čakajo na poročilo inšpektorjev Združenih narodov, ki na terenu v Siriji preiskujejo domneven napad, nato pa naj bi sledile nove odločitve britanskega parlamenta. Za mnenje o na prvi pogled presenetljivi odločitvi smo povprašali analitika Primoža Šterbenca:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Več o dogajanju v zvezi z Sirijo lahko izveste v današnjem Kultivatorju ob sedemnajsti uri.

Na odločitev britanskih poslancev se je že odzval ameriški obrambni minister Chuck Hagel, ki je dejal, da Združene države še naprej iščejo mednarodno koalicijo za posredovanje v Siriji. Izjava naj bi namigovala, da jenkiji niso več naklonjeni samostojnemu posredovanju, kot so to še v preteklih dneh nakazovali drugi aparatčiki ameriške administracije. Pomisleke izražajo tudi nekateri demokratski in republikanski kongresniki, ki od predsednika Baracka Obame zahtevajo, naj pojasni, kaj bo vojaška akcija prinesla in kakšna bo pravna utemeljitev zanjo. Tiskovno predstavništvo Bele hiše je sporočilo, da bo kmalu objavljeno poročilo obveščevalcev z dokazi o krivdi režima Bašarja al Asada za kemični napad. Glede na fabriciranje in prirejanje dokazov s strani jenkijev v primeru napada na Irak dodaten komentar ni potreben.

Včerajšnjemu protestu manjših kmetovalcev v kolumbijski prestolnici Bogoti se je v znak solidarnosti pridružilo več kot deset tisoč sodržavljanov. Kmetovalci trdijo, da jih vladna kmetijska politika vodi v bankrot, zato kljub pogajanjem, ki so zaenkrat obstala na mrtvi točki, že enajst dni protestirajo, na podeželju tudi tako, da z blokadami cest otežujejo preskrbo večjih mest. Njihov srd je usmerjen predvsem v sporazum o prosti trgovini z Evropsko unijo in Združenimi državami, ki je pred kratkim stopil v veljavo, zaradi česar naj bi domači trg preplavili poceni pridelki, ki jim tudi zaradi visokih cen goriva in visokih stroškov pridelave ne morejo konkurirati. Predsednik države Juan Manuel Santos je protestnike pozval k mirnemu izražanju nezadovoljstva. V spopadih s policijo jih je bilo namreč več ranjenih in aretiranih. Vlada je kot rešitev med drugim obljubila višje odkupne cene pridelkov in lažji dostop do posojil ter zaščito pred poceni tujo konkurenco. Kmetovalci so doslej ponudbo zavračali, zahtevajo korenito zemljiško reformo.

Kenijski policijski komisar Johnston Kavuludi, ki je bil lansko leto zadolžen za reformo policijskih vrst, je prejel svojevrstno pošiljko. V škatli, odloženi pred sedežem policije v glavnem mestu Nairobi, se je poleg odrezane človeške glave in dveh rok nahajalo tudi sporočilo: „Kavuludi, ti si naslednji!“ Policija pošiljko obravnava kot smrtno grožnjo, šlo pa naj bi za dokaz o globokem nasprotovanju policijski reformi znotraj nekaterih delov družbe. Kenijski policijski častniki veljajo za ene najbolj skorumpiranih v regiji, kar je bilo izpostavljeno kot eden ključnih problemov po povolilnem nasilju pet let nazaj, ko je bilo ubitih več kot 1000 ljudi.

Portugalsko ustavno sodišče je prisolilo klofuto varčevalni ihti vlade pod patronatom mednarodne trojke. Načrt o zmanjševanju števila javnih uslužbencev, s katerim bi se privarčevalo 4,7 milijarde evrov do konca prihodnjega leta, je sodišče označilo kot neustavnega, saj da je v nasprotju z državnimi zagotovili „pravice do službe“. Vlada je načrtovala postopno odpuščanje 30.000 javnih uslužbencev. Najprej bi tistim, ki bi jim grozila odpustitev, v prvih šestih mesecih zagotovili 63 odstotkov njihove plače za prekvalifikacijo in zaposlitev drugje ter nato 50 odstotkov za naslednjega pol leta. Če se do tedaj še vedno ne bi prezaposlili, bi lahko ostali na cesti. Ustavno sodišče je že drugič zaustavilo vlado, aprila je med drugim odpravilo ukrep o črtanju dodatkov k plačam javnih uslužbencev in upokojencev.

Urad za makroekonomske analize se je odzval na objavo podatkov o gibanju bruto domačega proizvoda v drugem letošnjem četrtletju. Ta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 1,7 odstotka, kar nas uvršča na „izvrstno“ drugo mesto med državami Evropske unije. Večji padec namreč beleži samo in zgolj Ciper, vse ostale države članice pravzaprav beležijo rast BDP-ja. Skupaj se je BDP v prvi polovici leta skrčil že za 3,2 odstotka, k čemur največ prispeva padanje domače potrošnje. Iz dreka nas še naprej vleče izvoz, ki edini pozitivno prispeva h gospodarski dejavnosti. Po daljšem času se je celo povečal v države Evropske unije.

Zveza svobodnih sindikatov se je odzvala na vladne spremembe zakona o dohodnini, ki ukinjajo avtomatično usklajevanje neto letnih davčnih osnov iz davčne lestvice in davčnih olajšav z inflacijo. Kaj to pomeni, nam je povedala Andreja Poje:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper bo danes dočakalo prvi protestni odziv koprskih ulic. O simptomu in siceršnjem zdravju sistema govori aktivist Marko Dimač:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje