Od danes zjutraj v Gazi velja enostranska sedemurna prekinitev ognja, ki jo je napovedal Izrael, premirje pa ne vključuje ozemlja vzhodno od Rafe. V tem času naj bi na območje Gaze dostavili humanitarno pomoč, evakuirani Palestinci pa se bodo lahko vrnili na svoje domove. Izrael se je za potezo, ki so jo poimenovali »humanitarno okno«, odločil po napadu na šolo Združenih narodov, v katerem je umrlo deset Palestincev. Izraelska vojska je ob tem še zagrozila, da bo nemudoma odgovorila na vsakršno palestinsko kršitev premirja, ki ga je palestinsko gibanje Hamas sprejelo zadržano in prebivalce Gaze opozorilo, naj bodo kljub ukrepom previdni. Hamas namreč meni, da skuša izraelska vojska s kratkim premirjem le preusmeriti pozornost od pomorov, ki so jih zagrešili Izraelci.

Premirje ni trajalo dolgo, saj naj bi že nekaj minut po njegovem začetku Izraelci bombardirali hišo v begunskem taborišču v mestu Gaza, v katerem je bila ubita osemletna palestinska deklica, 30 ljudi pa je bilo ranjenih. Očividci trdijo, da naj bi šlo za izraelski letalski napad, izraelska vojska pa napada zaenkrat še ni potrdila.

Pripadniki Islamske države so po zmagi nad kurdskimi silami na vzhodu Iraka prevzeli nadzor nad največjim iraškim jezom, dvema naftnima poljema in tremi mesti. Nadzor nad jezom Mosul daje pripadnikom Islamske države možnost poplavljanja pomembnih iraških mest, z morebitnim zadrževanjem vode pa lahko hudo prizadenejo kmete. Kurdske oborožene milice so nadzor Islamski državi prepustile brez boja. Na območjih severno od mesta Mosul se je razširila panika med ljudmi, ti pa so že množično začeli bežati v sosednja avtonomna kurdska območja. Pripadniki Islamske države trenutno prevladujejo v večini severnega in vzhodnega dela Iraka, zaradi njihovega nasilja proti drugače mislečim in verujočim pa naj bi z območja mesta Mosul zbežalo že okoli 200 tisoč ljudi.

Združene države Amerike so sporočile, da bodo na območje zahodne Afrike poslale 50 strokovnjakov, ki bodo pomagali v boju proti virusu ebole, ki trenutno razsaja v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone, za njo pa je umrlo že več kot 700 ljudi. Države so se že dogovorile o vzpostavitvi tako imenovanega sanitarnega pasu, kjer bodo okrepili zdravstveno osebje, območje pa bosta nadzorovali policija ter vojska. Virus ebola, ki se prenaša z neposrednim stikom telesnih tekočin, sicer povzroča hudo bolečino v mišicah, vročino, glavobol, nezaustavljivo krvavenje ter odpoved ledvic in jeter. Zanj še vedno ni cepiva ali zdravila.

Afriško celino danes zaznamuje tudi začetek prvega vrha Združenih držav Amerike in Afrike, na katerem ameriški predsednik Barack Obama v Washingtonu gosti skoraj 50 voditeljev afriških držav. Na dnevnem redu štiridnevnega vrha bodo prevladovale teme vlaganja v afriško prihodnost, miru in regionalne stabilnosti ter vladanja za nove generacije. Na vrh niso bili povabljeni voditelji Zimbabveja, Sudana, Srednjeafriške republike in Eritreje, saj so jih Združene države oklicale za diktatorje, srečanje pa so zaradi že prej omenjenega izbruha ebole odpovedali voditelji Gvineje, Liberije in Sierre Leone.

Sankcije držav članic Evropske unije proti Rusiji se nadaljujejo. Nemčija je zaradi sankcij, ki jih je sprožila kriza v Ukrajini, odpovedala gradnjo vadbišča za rusko vojsko. Nemški koncern Rheinmetall je dovoljenje za 120 milijonov evrov vreden posel, ki je predvideval gradnjo vadbišča za 30 000 vojakov letno v ruskem mestu Mulin, dobil v času prejšnje nemške vlade. Marca letos je nemški minister za gospodarstvo gradnjo vadbišča, ki bi moralo biti odprto letos, začasno zamrznil, sedaj pa je gradnja tudi dokončno prekinjena. Zaradi ruske podpore proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine je Evropska unija minuli teden prvič uvedla tudi gospodarske sankcije proti Rusiji.

Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da bodo ta teden izvedli vojaške vaje na zahodu države v bližini meje z Ukrajino. V vajah bo udeleženih približno 100 zračnih plovil, gre pa za prve vojaške vaje takega obsega vse od začetka krize v Ukrajini.

V državnem podjetju Nafta Petrochem, ki je del družbe Nafta Lendava, je danes začel stavkati 100-članski delovni kolektiv, ki zahteva izplačilo plač ter trdi, da želi vodstvo podjetje popeljati v prepad. Predstavnik stavkovnega odbora Ladislav Šabjan je dejal, da je delavcem podjetje dolžno majske prispevke ter junijsko plačo, kmalu pa naj bi zapadla tudi julijska. Proizvodnja medtem komajda ostaja pri življenju, delavci pa pravijo, da ne vidijo svetle prihodnosti za podjetje. Nafta Lendava je sicer pred dvema tednoma začela zbirati zavezujoče ponudbe za nakup hčerinskih podjetij Nafta Petrochem in Nafta Varovanje, ponudbe pa naj bi odprli septembra. Šabjan ob tem dodaja, da delavci do takrat ne morejo čakati na že zaslužen denar in vodstvo obtožuje, da jih je načrtno pahnilo v stavko, saj so poplačali številne dolgove, sebi izplačali plače, sedaj pa bodo sindikat obtožili za morebiten potop podjetja. Težave delavcev od decembra dalje opisuje predstavnik stavkovnega odbora Ladislav Šabjan:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V KUD-u France Prešeren v Trnovem se začenja že tradicionalni festival Trnfest. Festival je bil zaradi hudih finančnih težav, ki pestijo društvo, vse do zadnjega pod vprašajem, organizatorjem pa naj bi ga uspelo izpeljati, s tem ko so se nastopajoči odpovedali honorarju. Festival bo danes otvoril pesniški performans Branka Potočana Pesmi z listka, več o tem pa nam je povedal novi predsednik KUD-a France Prešeren Tomislav Vrečar:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Branko Potočan se bo v projektu Pesmi z listka na multižanrsko-scenski način lotil predstavitve avtorskih pesmi, rekov in besedil. Letošnji festival bo, tako kot vsako leto poprej, ponudil vrsto literarnih nastopov, predstav, projekcij in koncertov. Z okroglo mizo v sredo bodo opozorili tudi na težave, s katerimi se spopada KUD France Prešeren. Kljub težkim časom za društvo in festival Trnfest pa Vrečar glede izpeljave festivala ostaja optimističen:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Trnfest se bo z Emonsko promenado zaključil 30. avgusta.