Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v govoru v Kilisu na turško-sirski meji prvič omenil možnost, da bi lahko sirski begunci postali tudi turški državljani. Turčija je dom približno 2,7 milijona Sircem, ki so pobegnili pred tamkajšnjo vojno od 2011 dalje, a jim ne priznava statusa beguncev in jih raje označuje za “goste”. Jasnega uvida, kako bi ta sistem deloval, še ni, zaenkrat pa tudi ni jasno, ali bo državljanstvo na voljo vsem sirskim beguncem.

V spravljivem razpoloženju je tudi turški minister za zunanje zadeve Mevlüt Çavuşoğlu, ki je potrdil, da so pripravljeni vojaško letalsko bazo v Incirliku dati v rabo ruskim letalom v boju z Islamsko državo. Rusija in Turčija sta sicer že od samega začetka sirskega konflikta na nasprotnih bregovih, saj Moskva podpira režim sirskega predsednika Bašarja Al-Asada, medtem ko Ankara že več let poziva k njegovem odhodu. Nedavna otoplitev odnosov in predvsem teroristični napad na carigrajsko letališče s strani Islamske države so bili očitno dovolj, da bodo v boju proti skupnem sovražniku dali razlike na stran. Vojaško letališče na sredozemski obali sicer že uporabljajo ameriško, britansko, nemško, katarsko in savdsko letalstvo.

Izraelska opozicijska poslanka in nekdanja ministrica za zunanje zadeve Tzipi Livni je pred londonskim obiskom dobila vabilo na intervju s strani tamkajšnjega policijskega urada za vojne zločine v zvezi z vojno v Gazi v letih 2008 in 2009, ki je terjala več kot 1400 žrtev, skoraj izključno na palestinski strani. Livni, ki je bila že večkrat tarča obtožb o vojnih zločinih, je po hitrem posredovanju izraelske diplomatske službe dobila diplomatsko imuniteto, Scotland Yard pa je umaknil vabilo.

V palestinsko enklavo, ujeto med Egipt in Izrael, je iz Turčije preko pristanišča v Ašodu prispela prva ladja s humanitarno pomočjo v okviru nedavnega dogovora o normalizaciji odnosov med Izraelom in Turčijo. Diplomatski odnosi med tema dvema državama so bili prekinjeni leta 2010, ko so izraelske sile napadle in ubile 9 aktivistov na krovu ladje, ki je nosila humanitarno pomoč za Gazo. Po novem dogovoru bo Izrael plačal odškodnino žrtvam tega napada, Turčija pa bo imela dovoljenje za humanitarne dejavnosti na področju Gaze, vključno z gradnjo elektrarne, bolnišnice in pogona za razsoljevanje vode.

Popotresni sunki Brexita se ne umirjajo. Za zadnje v nizu presenečenj je poskrbel predsednik evroskeptične stranke UKIP Nigel Farage, ki je napovedal odstop s čela stranke. 52-letnik je na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da je opravil svoje delo ter da pušča stranko v dobrem stanju. Farageova poteza sledi turbulentnemu obdobju v britanski politiki, saj se od referenduma o izstopu iz Evropske unije obe večji stranki - konservativci in laburisti - spopadata z notranjimi boji za oblast.

Podobno kot glavna podpornika Brexita Nigel Farage in Boris Johnson od odgovornosti bežijo tudi kandidati za predsednika Hrvaške demokratske skupnosti, krajše HDZ. Največja stranka zdaj že padle vlade Tihomirja Oreškovića po odstopu Tomislava Karamarka išče novega predsednika, ki ga bodo volili 17. julija. Sodeč po osipu kandidatov - kot zadnji je od kandidature odstopil Miro Kovač - se zdi, da bodo člani HDZ-ja imeli na voljo le eno ime, in sicer Andreja Plenkovića, ki trenutno deluje kot poslanec v Evropskem parlamentu. Zakaj se HDZ-ju že drugič zapored obetajo predsedniške volitve z enim kandidatom, razloži politični analitik Davor Gjenero.

Izjava

Omenjene volitve bodo potekale 4. septembra. Poleg tega pa obstaja še en razlog, ki dela kandidaturo v tem tem trenutku posebej neprivlačno.

Izjava

Vodja avstralske laburistične stranke Bill Shorten je aktualnega premierja in predsednika liberalcev Malcolma Turnbulla pozval k odstopu. Shorten predsednika vlade obtožuje, da ni prinesel obljubljene politične stabilnosti v državo, ki je v zadnjih šestih letih zamenjala kar pet premierjev, prav tako pa naj bi bil odgovoren za rast nacionalistične stranke One Nation. Štetje glasov za oba domova parlamenta se bo nadaljevalo jutri, sodeč po trenutnih rezultatih pa v izenačeni tekmi nobena stranka ne bo dobila večine.

Razmere v Luki Koper se nekoliko umirjajo, potem ko so delavci na sestanku z upravo in nadzorniki sklenili, da bodo danes in jutri delali po osemurnem delavniku. Po tridnevni blokadi pristanišča se bodo na izrednih sejah sestali tako nadzorniki Luke kot njenega lastnika Slovenskega državnega holdinga. Nadzorniki SDH-ja imajo na dnevnem redu imenovanje novega predsednika, prav tako pa naj bi po poročanju Radia Slovenije upravo Luke spet opomnili, da so dolžni zagotoviti nemoteno delovanje pristanišča. V kolikor tega ne bodo zagotovili, grozijo z menjavo uprave. Kljub delni odpravi blokade predstavnik Sindikata žerjavistov Mladen Jovičič sporoča, da bo torkov napovedani veliki protest vseeno potekal, saj zahteve po odstopu infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča in državnega sekratarja Metoda Dragonje še vedno niso bile izpolnjene.